»Inteligentne osebe, ki poznajo Iran, iranski narod in njegovo zgodovino, tega naroda nikoli ne bodo nagovarjali z jezikom grožnje, saj se iranski narod ne bo predal,« je dejal Hamenej.
Njegova izjava je prva po petku, ko se je oglasil po začetku izraelskih napadov na Iran. Američane v njej tudi opozarja pred sodelovanjem v napadih. »Vsaka oblika ameriškega vojaškega posredovanja bo naletela na nepopravljivo škodo,« je dejal v izjavi, ki jo je napovedovalec prebral na nacionalni televiziji. Veleposlanik Irana pri OZN v Ženevi Ali Bahreini pa je dejal, da »bomo odločno odgovorili in končali agresijo kogar koli, najsi bo Izrael ali Združene države«.
Po ocenah strokovnjakov bi Iran v primeru ameriškega sodelovanja v napadih lahko odgovoril z obstreljevanjem oporišč ZDA v regiji, pri temu pa bi lahko sodelovale tudi z njim povezane skupine, denimo v Jemnu in Iraku.
Pred tem je Trump v seriji objav na družbenih omrežjih povedal, da Washington izgublja potrpljenje s Teheranom. Zapisal je, da zahteva brezpogojno predajo Irana. Ni povsem jasno, kako se ta zahteva sklada z zahtevo Trumpa dan prej, ko je Iran pozval k podpisu sporazuma o omejitvi iranskega jedrskega programa.
Šesti dan spopadov med Izraelom in Iranom
Izraelska vojska je po lastnih navedbah med drugim ponoči zadela tovarno za izdelavo centrifug za bogatenje urana v bližini Teherana. Iranske sile pa so sporočile, da so Izrael napadle s hipersoničnimi raketami.
Izrael je Iran napadel s 50 vojnimi letali, ki so zadela tovarno za izdelavo centrifug za bogatenje urana, več orožarskih tovarn in druge objekte vojaške industrije, je danes sporočila izraelska vojska. Število letal pomeni, da je bila v napad vključena približno petina vseh izraelskih lovskih letal. Napadali naj bi predvsem tovarne, kjer izdelujejo komponente za rakete.
Nekaj ur pred napadi je izraelska vojska izdala nalog za evakuacijo prebivalstva v 18. okrožju Teherana, kjer se nahajajo tako vojaške zgradbe kot tudi stanovanjske četrti. Medsebojni napadi so doslej terjali več kot 240 življenj, veliko večino na iranski strani. Po neuradnih podatkih je žrtev še precej več.
Iranski napadi manj obsežni kot prejšnje dni
V Izraelu so bile ponoči dvakrat aktivirane sirene za zračne napade, a zaenkrat ni informacij o žrtvah. Obseg iranskih napadov se je po trditvah Izraela precej zmanjšal zato, ker je izraelska vojska zadala resen udarec iranskim vojaškim kapacitetam.
Trump v izjavah briše razlikovanje med Izraelom in ZDA
ZDA vztrajajo, da niso del konflikta med Iranom in Izraelom, ki ga je slednji z obsežnim napadom sprožil v petek. Dvome v to trditev je okrepil ameriški predsednik Donald Trump, potem ko je v torek zapisal: "Zdaj imamo popoln nadzor nad nebom nad Iranom. Iran je imel dobro obrambo, vendar se ne more primerjati z ameriško tehnologijo. Nihče ne dela bolje kot stara dobra Amerika." Letalske napade v Teheranu sicer izvaja Izrael in ne ZDA, tako da gre formulacijo razumeti bolj v smislu, da je poistovetil dejanja Izraela s politiko svoje države.
Tudi v naslednji izjavi je Trump zabrisal razlikovanje med Izraelom in ZDA, ko je povedal, da vedo, kje se skriva iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej. "Je lahka tarča, vendar je tam varen – ne bomo ga odstranili (ubili!), vsaj za zdaj ne," je zapisal Trump. Ni jasno, ali je tako zagrozil z napadi ameriškega letalstva ali pa se zapis nanaša na izraelske namere. V zadnjih dneh je namreč več ameriških medijev poročalo, da je Trump odvrnil Izrael od atentata na Hameneja, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je za ameriške medije povedal, da bi atentat na iranskega vrhovnega voditelja končal vojno, ki jo je sicer začel prav Netanjahu.
Ameriški obrambni minister Hegseth: Vojska v regiji v "obrambni drži"
V ponedeljek zvečer je ameriški obrambni minister Pete Hegseth dejal, da je regionalnemu poveljstvu ZDA (US Central Command) na Bližnjem vzhodu ukazal ''namestitev dodatnih zmogljivosti," kar naj bi ''izboljšalo našo obrambno držo v regiji.''
Ugibanja o ameriških pripravah za vključitev v napade na Iran je sprožil premik večjega števila tako imenovanih letečih tankerjev ameriškega vojnega letalstva, ki so od nedelje dalje iz ZDA začeli prihajati v vojaške baze po Evropi.
Kot poroča ameriški CNN, ki se sklicuje na vire v Pentagonu, naj bi se Trump odločil pomagati Izraelu s podporo v zraku. To bi razbremenilo izraelsko letalstvo in omogočilo hitrejši tempo bombardiranj. Izrael sicer ima manjše število letečih tankerjev, a so ti zelo obremenjeni, lovski bombniki pa morajo, če nosijo dodatne rezervoarje za gorivo, zmanjšati število bomb, ki jih nosijo.
Poleg tega naj bi ameriška vojska, prav tako po informacijah CNN, v regijo premeščala dodatne sile, ki bi omogočile izvedbo napadov na Iran, če se Trump za to odloči.
Predmet ugibanj so predvsem bombniki B-2, ki edini lahko nosijo največje, 14-tonske bombe za uničevanje bunkerjev. Tovrstno orožje bi verjetno uporabili v napadu na kompleks za bogatenje urana Fordov, ki je vkopan globoko v zemljo.
Po prepričanju direktorja IAEA znaten del iranskih centrifug že uničen
Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je povedal, da je verjetno znaten del centrifug v kompleksu za bogatenje urana v Natanzu že poškodovan ali uničen. Kot je povedal, so nadzemni objekti močno poškodovani, še posebej električna infrastruktura. Če so centrifuge med napadom delovale, je že izpad elektrike povzročil veliko škode.
Centrifuge za bogatenje urana se namreč vrtijo izredno hitro, med 1000 in 1500 obratov na sekundo. To je tako hitro, da morajo namesto mehanskih ležajev uporabljati vpetje z elektromagneti. Nenaden izpad elektrike tako lahko povzroči uničenje centrifug.
IAEA je do napada izvajala redne inšpekcije v napadenih jedrskih kompleksih, v objektih, kot sta Fordov in Natanz, pa je imela nameščene spletne kamere, s katerimi je lahko nenehno nadzorovala dogajanje. Nadzor je bil del dogovora o omejitvi jedrskega programa, ki ga je Iran podpisal leta 2015, tri leta kasneje pa so ZDA v času prve administracije Donalda Trumpa od sporazuma enostransko odstopile.
