Predsednik Donald Trump je to sporočil po telefonskem pogovoru s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Zapisal je, da ga je poklicala in predlagala podaljšanje roka uvedbe carin. »Strinjal sem se, da ga podaljšam do 9. julija. Bilo mi je v čast,« je zapisal Trump. Von del Leyen je zapisala, da je Trumpu prenesla sporočilo, da EU potrebuje več časa za sklenitev trgovinskega dogovora, da pa se bodo pogovori začeli »hitro in odločno«.
Trump je v petek popoldan prekinil relativno zatišje zadnjih tednov o vprašanju carin z Evropsko unijo in napovedal nove visoke 50-odstotne dajatve s 1. junijem ob trditvi, da se pogovori o trgovinskem dogovoru ne premaknejo nikamor. To je sicer storil tik predi telefonskim pogovorom evropskega komisarja za trgovino in ekonomsko varnost Maroša Šefčoviča ter ameriškega trgovinskega predstavnika Jamiesona Greerja.
Šlo je torej za pogajalski pritisk, kar je kasneje povedal tudi sam, rekoč da zahteva olajšan dostop ameriških izdelkov na evropski trg, denimo avtomobilov, in da »je čas, da igramo igro tako, kot jo znam jaz igrati«. Njegovi finančni minister Scott Bessent je ocenjeval, da so evropske ponudbe Združenim državam v trgovinskih pogajanjih nezadostne ter da upa, da bo grožnja novih carin »podžgala EU«.
Šefčovič pa je dejal, da morajo čezatlantski odnosi temeljiti na medsebojnemu spoštovanju, ne na grožnjah. »Pripravljeni smo braniti svoje interese,« je rekel.
Cilj EU je zaščititi ključne sektorje, misliti pa mora tudi na kitajski trg
Po oceni bruseljskega mislišča Bruegel mora biti za EU glavni cilj trgovinskih pogajanj na krajši rok omejitev negativnega vpliva ameriških carin na določene sektorje, denimo na zdravila in letala. EU bi se lahko zavezala, da ne bo uvedla povračilnih carin na že sprejete ameriške carine na jeklo, aluminij in avtomobile, če bi se dogovorili o uvoznih kvotah ravni sedanje trgovine. Možnost za okrepljeno sodelovanje pa se odpira pri uvozu utekočinjenega zemeljskega plina, ocenjuje Ignacio García Bercero iz Bruegla.
Kar se tiče predpisov, bi morala EU vztrajati pri temeljnem načelu, da vsak dogovor z ZDA spoštuje regulativni okvir EU. Pazljiva pa mora biti tudi pri tveganju, da ameriška podjetja dobijo prednostni dostop do kitajskega trga v primerjavi z evropskimi. Priložnost za urejanje tega vprašanja bo tudi julijski vrh EU-Kitajska, piše Bercero.
Trgovinski primanjkljaj kot izkoriščanje
Ameriški predsednik razume trgovinski primanjkljaj ZDA kot izkoriščanje njegove države, carine pa kot sredstvo za uravnoteženje trgovine. Z EU imajo ZDA v blagovni menjavi drugi največji primanjkljaj za Kitajsko, lani je znašal 207 milijard evrov, imajo pa EU 109 milijard dolarjev presežka v medsebojnih investicijah.
Trump je sicer 2. aprila napovedal splošne desetodstotne carine na uvoz v ZDA iz vsega sveta in še različne stopnje carin posamezne države. Za EU je napovedal dodatnih dvajset odstotkov. Teden dni kasneje je obrnil ploščo in napovedal zamrznitev vseh dodatnih carin razen za Kitajsko za 90 dni, torej do 8. julija, kar praktično sovpada z zdaj dogovorjenim datumom z EU.
