V četrtek pred osemdesetimi leti je kapitulirala nacistična Nemčija in v Evropi se vrstijo spominske slovesnosti ob okrogli obletnici konca druge svetovne vojne, morije, ki je skupno vzela 60 milijonov življenj. Nemčija je brezpogojno vdajo na vseh frontah podpisala v Berlinu 8. maja 1945 ob 22.43 po srednjeevropskem času.
V Združenem kraljestvu se je štiridnevno praznovanje obletnice začelo že v ponedeljek, ker je bil tam praznik. Kralj, kraljica in drugi najvišji gosti so si ogledali vojaško procesijo in prelet letal ter poslušali recitiranje zmagovitega govora Winstona Churchilla izpred osmih desetletij. V Franciji je dan zmage v Evropi državni praznik. Posebne slovesnosti v sredo potekajo v mestu Reims na vzhodu države, saj je Nemčija tam, kjer je imel svoje prostore poveljnik zavezniških sil Dwight Eisenhower, kapitulacijo podpisala že 7. maja 1945. Potem pa je morala to na sovjetsko zahtevo brezpogojno storiti še enkrat na svojih tleh, kar se je zgodilo naslednji dan v prostorih sovjetskega generala Georgija Žukova v Berlinu.
Tudi v Nemčiji je v četrtek izjemoma praznik. Predsednik Frank Walter-Steinmaier se bo udeležil slovesnosti v spominski cerkvi cesarja Viljema v zahodnem Berlinu, ki je postala simbol miru in sprave. Slavnostni dogodki bodo potekali tudi v bundestagu z vrsto visokih gostov.
»Zmagali smo samo zaradi nas«
8. maj bo po novem dan zmage tudi v ZDA. Predsednik Donald Trump je razglasitev praznika, ki ne bo dela prost dan, napovedal v ponedeljek z besedami: »Zmagali smo v dveh svetovnih vojnah. Vsi drugi si jemljejo zasluge, samo mi ne. Zavezniki po vsem svetu slavijo zmago, ki smo jo dosegli v drugi svetovni vojni. Edina država, ki ne praznuje, so Združene države Amerike, pa smo do zmage prišli samo zaradi nas.«
Kapitulacija Nemčije 8. maja sicer ni pomenila konca druge svetovne vojne, sploh ne za Američane. Mnogi ameriški vojaki v Evropi so po vdaji nacistov pričakovali, da jih bodo premestili v Azijo, kjer je vojna trajala še vse do japonske kapitulacije po ameriški uporabi atomskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju. Japonska je kapitulacijo razglasila 15. avgusta, formalno pa jo je cesar Hirohito podpisal 2. septembra, kar šteje za konec druge svetovne vojne.
Rusija bo obletnico obeležila v petek, 9. maja, saj se je zaradi časovne razlike vojna za zavezniško Sovjetsko zvezo končala na ta dan. Pod predsednikom Vladimirjem Putinom so obeleževanju zmage v veliki domoljubni vojni, kot ji pravijo v Rusiji, dali izjemno težo in simbolni pomen. Postalo je osrednja državna manifestacija, ki so se je do aneksije Krima leta 2014 in nato še invazije na Ukrajino leta 2022 pogosto udeleževali visoki tuji gosti. Od takrat ne več in lani je bilo državnih voditeljev le devet. Letos ob okrogli obletnici jih pričakujejo 29, glede na uradni seznam, med njimi kitajskega predsednika Xi Jinpinga, srbskega predsednika Aleksanda Vučića, slovaškega premierja Roberta Fica, brazilskega predsednika Lulo da Silvo ter venezuelskega Nicolasa Madura. V EU so voditelje držav članic in kandidatk pozvali, naj v Moskvo ne hodijo.
Dan zmage in dan Evrope
Putin je Ukrajini tudi predlagal tridnevno prekinitev ognja od četrtka do sobote, očitno zato, da bi proslava minila mirno. Kijev tega ni sprejel, Moskva pa je v sredo sporočila, da jo bo opolnoči vseeno začela spoštovati. Ukrajina je sicer v zadnjih dneh očitno načrtno poslala proti Moskvi povečano število dronov in motila letalske polete.
Ukrajina je praznovanje dneva zmage leta 2023 prestavila z 9. na 8. maj, tudi v znak oddaljevanja od Moskve in približevanja Evropski uniji. 9. maja pa zdaj tako kot drugod po stari celini praznujejo dan Evrope – na ta dan leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil znamenito deklaracijo o skupnem upravljanju nemške in francoske proizvodnje jekla in premoga, da bi tako tudi ekonomsko preprečili novo vojno med njima, ideja pa je vodila v vseevropsko povezovanje in današnjo Evropsko unijo s 27 članicami. V petek bodo zunanji ministri vrste evropskih držav, voditelji Ukrajine in Sveta Evrope v Lvivu napovedali ustanovitev posebnega sodišča za preiskavo zločina agresije na Ukrajino.
