V Carigradu so predvideni prvi neposredni pogovori od marca 2022 kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino. Putin je v nedeljo sam predlagal pogovore predstavnikov obeh držav v Carigradu, Zelenski pa je odgovoril, da bo tam in da naj pride tudi Putin. Nekaj dni je trajalo čakanje na odgovor Kremlja, Putina sta k udeležbi med drugimi spodbujala ameriški in brazilski predsednik, v Evropi pa so govorili, da bi njegova odsotnost dokazovala, da si Rusija ne želi konca vojne v Ukrajini. Zdaj je jasno, da ga v Carigrad ne bo.

V ruski delegaciji so namreč Putinov svetovalec Vladimir Medinski, namestnik obrambnega ministra Aleksander Formin, ki je sodeloval že v pogovorih leta 2022, in direktor vojaške obveščevalne službe za tujino GRU Igor Kostjukov, navaja agencija Reuters, sklicujoč se na objavo Kremlja.

V sredo so tudi iz Trumpovega kroga sporočili, da ga v Carigrad ne bo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je poigraval z zamislijo, da bi morda prišel na pogovore Putina in Zelenskega, če bi se zgodili. V sredj so iz njegovega kroga sporočili, da ga v Carigrad ne bo. Povedal pa je, da bo v mesto poslal zunanjega ministra Marca Rubia in posebnega odposlanca Stevea Witkoffa.

Kako naj bi torej potekali četrtkovi pogovori delegacij Ukrajine in Rusije, sprva ni bilo jasno. Uradni Kijev je namreč že prej sporočil, da mora najprej dobiti informacijo o tem, ali pride Putin, potem pa se bodo odločali o naslednjih korakih. Povedali so, da se Zelenski ne bo pogovarjal z nikomer, razen s Putinom. Pred pogajalci, če se bodo sestali, je sicer velikanska naloga. Eno je vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine – generalni sekretar OZN Antonio Guterres je v sredo pomenljivo dejal, da je potrebno podpreti mednarodno pravo, sicer bo po svetu izbruhnil kaos – oziroma ruske aneksije petih ukrajinskih regij. Ukrajina se zaveda, da teh zdaj ne more dobiti nazaj. Potem gre za vprašanja ukrajinske poti v Nato in EU, prihodnost njene vojske, usode jedrske elektrarne Zaporožje in tako naprej.

Veliko vprašanje je tudi samo premirje. Ukrajina in evropske države so zahtevale, da Moskva sprejme ameriški predlog o trideset dnevni prekinitvi ognja še pred pogajanji v Carigradu, a Rusija tega ni storila. Po njenem je treba naprej rešiti »izvorna vprašanja«, ki da so pripeljala do vojne. Evropa pa Rusiji žuga z novimi sankcijami, če premirja ne bo.

 

Priporočamo