Ameriški predsednik Donald Trump se na Bližnjem vzhodu počuti izjemno dobro. Čeprav je ob začetku obiska v Savdski Arabiji zavrnil pitje kave in tokrat ni plesal tradicionalnega plesa z meči kot pred osmimi leti med prvim obiskom regije, je lahko zadovoljen z novimi obetajočimi se posli zanj in za Združene države. Bolj kot kje drugje prav v Savdski Arabiji, Katarju in Združenih arabskih emiratih razumejo, kako je treba sklepati posle s Trumpom. In v zameno so nedemokratični režimi kraljev dobili veliko.
Trump se je brez zadržkov rokoval s savdskim kronskim princem Mohamedom bin Salmanom, ki je tudi po ameriških obveščevalnih ugotovitvah sam odobril prijetje, umor in razkosanje novinarskega kritika Džamala Hašokdžija leta 2018. Šel pa je še korak dlje od rokovanja s Salmanom in ponovnega vzpostavljanja običajnih odnosov med državama.
Sprememba politike
Voditelje v regiji je Trump hvalil zaradi njihovega razvoja in regijo opredeljeval kot tisto, v katero ZDA ne posegajo. Obregnil se je ob posredovanja svojih predhodnikov v njej, Joeja Bidna pa obtožil, da tudi glede Irana ni storil ničesar. Za oster napad na predhodnika se je odločil tik pred petim krogom ameriško-iranskih pogajanj o jedrskem programu in sankcijah, na katerih naj bi po neuradnih podatkih iranska stran ponudila pripravljenost na skupen arabsko-iranski cikel bogatenja urana, za katerega bi skrbeli prek ameriških naložb.
Nikjer v Trumpovih nastopih doslej ni bilo zaslediti omenjanja spoštovanja človekovih pravic, kar je bila ena od Bidnovih stalnih tem, a je tudi pri njem sčasoma splahnela. V novi politiki Trumpa na Bližnjem vzhodu so v ospredju posli. V Savdski Arabiji jih je sklenil za 600 milijard dolarjev, v Katarju, kamor je odšel v sredo, in potem v Združenih arabskih emiratih naj bi jih še več.
»Sijajnih čudes Riada in Abu Dabija niso ustvarili tako imenovani graditelji narodov, neokonservativci ali liberalne neprofitne organizacije, kot so tiste, ki so porabile tisoče in tisoče milijard dolarjev za razvoj Bagdada in številnih drugih mest. Za rojstvo sodobnega Bližnjega vzhoda so poskrbeli prebivalci te regije, ljudje, ki živite tukaj že vse življenje, ki razvijate svoje suverene države, uresničujete svoje edinstvene vizije in na svoj način krojite svojo usodo,« je dejal Trump. Nova generacija zalivskih voditeljev po njegovi oceni presega stare konflikte in kuje prihodnost.
»V Gazi si zaslužijo boljše življenje«
Ta sporočila so bila balzam za ušesa arabskih voditeljev, ki so na skupnem vrhu držav organizacije Svet za zalivsko sodelovanje (GCC) pozivali Trumpa, naj pomaga doseči mir v Gazi, medtem ko Izrael tam stopnjuje napade in je premier Benjamin Netanjahu napovedal, da se bo v naslednjih dneh začela operacija dokončnega uničenja Hamasa ter zavzetja palestinske enklave. Trump je sicer zatrjeval, da dela za čimprejšnjo sklenitev dogovora o prekinitvi spopadov, a kako napredujejo pogovori njegovega odposlanca Steva Witkoffa z izraelskimi in Hamasovimi pogajalci v Katarju, ni znano. Po Trumpovih ocenah sicer do izboljšanja razmer v Gazi ne more priti, dokler voditelji Hamasa ugrabljajo, mučijo in napadajo nedolžne zaradi političnih ciljev.
O tem, da v Gazi grozi množično umiranje zaradi lakote, ker je Izrael že pred več kot dvema mesecema ustavil dotok vse humanitarne pomoči, Trump ni rekel ničesar. So pa toliko bolj glasni v Združenih narodih, kjer ostro zavračajo novi izraelski načrt z ameriško podporo, da bi humanitarno pomoč v Gazi razdeljevala zasebna podjetja, zato da ne bi padla v roke Hamasu. »To je zgolj krinka za nadaljnje nasilje in razseljevanje. To je cinična predstava,« je ocenil generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve in koordinator za nujno pomoč Tom Fletcher.
Seznam zahtev za Al Šaro
Velik uspeh je Trump dosegel tudi med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom Al Šaro, nekdanjim pripadnikom Al Kaide, ki so ga ZDA še pred nekaj meseci iskale s tiralico in nagrado desetih milijonov dolarjev, zdaj pa so to preklicale. Na zadovoljstvo Turčije, neformalnega novega sirskega mecena, in sirskega prebivalstva je Trump napovedal ukinitev sankcij proti Siriji. Te izvirajo še iz časov Asadovega režima, njihova odprava pa bo odprla pot sirskim prizadevanjem za pomoč mednarodnih finančnih institucij za vlaganja v obnovo države.
Trump je Al Šari, za katerega pravi, da je »odličen, mlad, privlačen in čvrst fant z močno preteklostjo«, na kratkem srečanju postavil tudi nekaj zahtev. Sirija se mora pridružiti Abrahamovim sporazumom priznanja Izraela in normalizirati odnose z njim, je izpostavil predsednik ZDA. Glede na to, da Izrael na jugu Sirije okupira območje velikosti dveh Gaz in napada cilje v Siriji, je kljub zagnanemu dialogu med Tel Avivom in Damaskom za deeskalacijo razmer to kar velika zahteva. Prav tako mora Al Šara pomagati ZDA pri preprečevanju ponovne krepitve Islamske države v Siriji, prevzeti pa mora tudi odgovornost za zapore na severovzhodu države, kjer so njeni pripadniki priprti. Svoje zahteve je dopolnil s pričakovanjem, da bodo iz Sirije deportirali vse tuje teroriste, pri čemer je posebej omenil palestinske.
