Odbor Državnega zbora za delo je danes prepričljivo podprl predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, s katerim želi vlada v času kriz in naravnih nesreč zaščititi podjetja in delovna mesta.
Minister za delo Luka Mesec je uvodoma spomnil, da je pobuda za zakon prišla iz gospodarstva. Lani je namreč vzniknila kriza v nemški avtomobilski industriji, na katero je vezanih okoli sedem odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda in se je torej odrazila tudi v nekaterih slovenskih podjetjih. Letos se gospodarska negotovost zaradi carinskih ukrepov ZDA še povečuje, je pojasnil minister.
Zakon za čas kriz
Predlog zakona, ki je bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), v tej luči vzpostavlja stalno shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. V primeru kriz ali naravnih nesreč, kot so bile predlanske poplave, jo bo za zaščito podjetij in ohranitev zaposlitev vsakokrat aktivirala vlada.
V shemo se bodo lahko po Meščevih besedah vključila podjetja, ki vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne bodo mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Upravičena podjetja ne bodo smela biti v stečaju ali imeti neplačanih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne bodo smela biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna.
Izpolnjevanje pogojev bo preverjal Zavod za zaposlovanje, ki bo poslovnim subjektom, ki se bodo prebili čez sito, nakazal 60 odstotkov subvencije za bruto plačo posameznega delavca, če ta ne bo večja od polovice zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji.
Delavci se bodo lahko v času, ko bodo na skrajšanem delovniku, izobraževali in dodatno usposabljali. Vsi, ki se bodo odločili za to, bodo nagrajeni v višini 100 evrov mesečno, je povedal minister.
Zakonodajno-pravna služba: Zakon je sporen
Predstavnica parlamentarne zakonodajno-pravne službe Petra Komel je v nadaljevanju opozorila, da je predlog zakona "sporen z ustavnopravnega vidika, notranje neskladen ter nomotehnično* pomanjkljiv". Služba je obsežne pripombe podala k 26 od 27 členov predloga zakona.
Da je lahko koalicija pripravila predloge dopolnil, je bila seja danes dlje časa prekinjena.
Na tovrsten način dela se je ostro odzvala Alenka Helbl (SDS). Kot je opozorila, se je rok za vložitev predlogov amandmajev iztekel v ponedeljek, a do tedaj ni bil vložen noben predlog. Četudi se po poslovniku lahko predloge amandmajev vlaga tudi kot dopolnila odbora, "se je s takim načinom dela težko strinjati". Potem ko je bila danes pripravljena vrsta predlogov amandmajev odbora, je Helbl pozvala, naj se v naprej ne dela tako "amatersko".
V SDS sicer predlog zakona po njenih besedah vsebinsko podpirajo "ker je pomemben za gospodarstvo in za delavce".
Široka podpora tudi v Državnem svetu
Druge razprave o predlogu zakona ni bilo, potem ko je odbor potrdil vsa dopolnila, pa je s 13 glasovi za in nobenim proti predlagane novosti poslal na plenarno sejo DZ.
Predlagano stalno shemo skrajšanega delovnega časa sicer podpira tudi državni svet. Kot je danes pojasnil državni svetnik Danijel Kastelic, so zaznali pozitiven učinek predlaganih zakonskih rešitev na gospodarstvo in zaposlene v njem.
Bi pa shemo razširili tudi na samostojne podjetnike posameznike; kulturne delavce, ki samostojno opravljajo dejavnost; samostojne podjetnike posameznike, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu; zasebne športne delavce, vpisane v razvid zasebnih športnih delavcev, ter samozaposlene v kmetijstvu.
*nomotehnika - veda o izdelavi predpisov
