Ameriški zunanji minister Marco Rubio je dejal, da ZDA niso bile vpletene. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je v naprej vedel za napad.
»Nismo vpleteni v napade na Iran in naša glavna prednostna naloga je zaščita ameriških sil v regiji. Izrael nas je obvestil, da je po njegovem prepričanju to dejanje potrebno za njegovo samoobrambo,« je v uradni izjavi povedal Rubio. Poleg tega je povedal še, da so ZDA pripravljene na morebiten napade na svoje vojaške baze na Bližnjem Vzhodu. "Naj bo jasno. Iran ne sme ciljati ne ameriških ciljev ali osebja," je še dodal ameriški zunanji minister.
Ameriške reakcije tako kažejo, da se Washington ne namerava vojaško zaplesti v vojno z Iranom, če ta ne bo napadel ameriških vojaških enot v regiji.
Svetovni voditelji za deeskalacijo
K deeskalaciji so medtem pozvali številni svetovni voditelji. "Poročila, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, so zelo zaskrbljujoča," je na omrežju X zapisala von der Leyen. "Evropa poziva vse strani, naj se maksimalno vzdržijo, nemudoma umirijo razmere in se vzdržijo povračilnih ukrepov," je dodala. Generalni sekretar Nata Mark Rutte meni, da je "ključnega pomena", da tudi zavezniki Izraela, vključno z ZDA, delujejo v smeri deeskalacije napetosti. "Vem, da to že počnejo, in menim, da je to zdaj glavna naloga," je Rutte dejal novinarjem na tiskovni konferenci v Stockholmu.
Oglasila se je tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. "Slovenija poziva vse akterje v regiji, da se vzdržijo stopnjevanja napetosti," je povedala ob robu Slovenskega globalnega foruma v Mariboru.
Konec upanja za diplomatsko rešitev?
»Pridružujeva se izjavam vseh voditeljev, ki so izrazili resno zaskrbljenost nad izraelskimi napadi na Iran," sta v skupni izjavi zapisala predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob. "Izraelski napadi na Iran predstavljajo eskalacijo že tako zelo napetih in težkih razmer na Bližnjem vzhodu in ne vodijo nikamor." Dodala sta, da si bila pogajanja o iranskem jedrskem programu v ponovnem zagonu in so dajala upanje po dogovoru, ki bi bil pomemben ne samo za regijo, ampak za celotno mednarodno skupnost. "Izraelski napadi so tem pogajanjem naredili morda nepopravljivo škodo," sta še zapisala. "Obe strani pozivava, da se vzdržita nadaljnjih korakov, ki bi vodili k stopnjevanju konflikta in morebitni vojni. Samo pogajanja in diplomacija lahko pripeljeta do miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki je temeljnega pomena za stabilnost celotnih mednarodnih odnosov.«
Trump Iran pozval k podpisu jedrskega dogovora
Donad Trump, ki je povedal, da so ZDA vedele za napad, je Iran medtem pozval, naj čimprej sprejme jedrski dogovor z ZDA. "Iran mora skleniti dogovor, preden ne bo ostalo nič, in rešiti tisto, kar je bilo nekoč znano kot Iransko cesarstvo. Nič več smrti, nič več uničenja, Samo naredite to, preden bo prepozno. Bog vas blagoslovi," je zapisal Trump na truth social.
Trump je Iran posvaril, da ima Izrael v načrtih še bolj brutalne napade. "Prišlo je že do veliko smrti in uničenja, vendar je še vedno čas, da se to klanje, pri čemer bodo naslednji že načrtovani napadi še bolj brutalni, konča," je zapisal Trump.
Libanonska vlada je teroristični skupini Hezbolah sporočila, da ne bo tolerirala, kakršnih koli operacij skupine proti Izraelu po napadu na iranske jedrske objekte. "Čas, ko je organizacija obšla državo pri odločitvi za vojno, je mimo," so sporočili in dali vedeti, da bo Hezbolah, ki je sicer tesen zaveznik Irana, odgovarjal, če bo Libanon povlekel v novo vojno z Izraelom.
Ameriška pogajanja z Iranom
Washington je aprila začel intenzivna pogajanja z Tehreanom o omejevanju iranskega jedrskega programa, ki je bil glavna tarča izralsekih napadov. V nedeljo bi se moral Steve Witkoff, posebni odposlanec predsednika Trumpa za Bližnji vzhod, Omanu sestati z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem.
Trump, je prejšnji teden povedal, da vse bolj dvomi v uspeh pogajanj, a je še nekaj ur pred napadi pozval k diplomatski rešitvi napetosti. Po poročanju izraelskih mediji je Trump v zadnjem pogovoru z Netanjahujem, ki je potekal v torej, izraelskega voditelja odvračal od napada na Irana in h končanju vojen v Gazi.
Američani sicer še vedno upajo, da bo šesti krog pogajanj sedaj vendarle potekal. »Iran ne sme imeti jedrske bombe in upamo, da se bomo vrnili za pogajalsko mizo. Bomo videli,« je dejal Trump.
Ozivi po Bližnjem Vzhodu
Saudova Arabija, ki je sicer z Iranom v ostrem rivalstvu za vpliv v regiji, je v uradni izjavi obsodila "očitno izraelsko agresijo proti bratski islamski republiki, ki da spodkopava njeno suverenost in predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava".
Tudi Turčija je "najostreje" obsodila letalski napad Izraela na Iran in ga označila za provokacijo, ki krši mednarodno pravo in predstavlja tveganje za nadaljnje zaostrovanje v regiji. Po ocenah uradne Ankare je napad pokazal, da Izrael "ne želi reševati vprašanj z diplomatskimi sredstvi". Na turškem zunanjem ministrstvu so Izrael pozvali, naj ustavi agresivna dejanja, ki bi lahko privedla do še večjih konfliktov.
Omanska vlada, ki je bila v zadnjih mesecih gostiteljica v pogajanj med ZDA in Iranom, je povedala, da izraelsko "brutalno vojaško agresijo" obravnava kot "nevarno in nepremišljeno zaostrovanje" ter grobo kršitev ustanovne listine OZN in mednarodnega prava.
"Napad se je zgodil v času, ko se ponovno začela intenzivna pogajanja med Islamsko republiko Iran in ZDA. Napadi so jasen poskus prekinitve diplomatskega procesa in poskus provokacije večjega konflikta, ki ima potencialno resne posledice za regionalno in mednarodno stabilnost," so še zapisali.
Napade Izraela na Iran so obsodili tudi v Katarju in Združenih arabskih emiratih. Katar je ocenil, da gre za očitno kršitvev iranske suverenosti in varnosti. ZAE pa so zaskrbljene zaradi vpliva na varnost v regiji.
Tudi Berlin je bil vnaprej obveščen o napadu
Odzivi iz evropskih prestolnic so sicer za enkrat precej zadržani. "Poročila o napadih so zaskrbljujoča in vse strani pozivamo h koraku nazaj in zmanjševanju napetosti" je po izraelskem bombardiranju Irana povedal britanski premier Kier Starmer.
O napadu na Iran je bila poleg ZDA predčasno obveščena Nemčija. Izraelski premier Netanjahu se je z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem pogovarjal malce po polnoči. Merz je obe strani pozvak k deeskalaciji razmer. Ponovil je svoje stališče, da Iran ne sme posedovati jedrskega orožja, Izraelu pa je potrdil, da ima pravico do obrambe svoje obstoja in državljanov. Prav tako je napovedal, da bodo v Nemčiji okrepili varovanje judovskih in izraelskih institucij.
Izrael ni o napadu na Iran predčasno obvestil Francije. Kot je sporočil tamkajšnji izraelski veleposlanik Joshua Zarka, Francija Izraelu že nekaj časa ni več tako blizu, kot je bila: "Je zaveznica, vendar ne tako tesna, da bi jo bilo mogoče opozoriti na takšno operacijo."
"Vse strani pozivamo k zadržanosti in izogibanju kakršnemu koli stopnjevanju, ki bi lahko ogrozilo stabilnost v regiji," je sporočil francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot. Dodal je, da je Francija večkrat izrazila zaskrbljenost glede iranskega jedrskega programa, zlasti v resoluciji, ki jo je nedavno sprejela Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA). "Ponovno potrjujemo pravico Izraela, da se brani pred vsakim napadom," je še zapisal Barrot.
Kitajska, Rusija, OZN in drugi obsojajo napad
Kremelj je obsodil stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, rusko zunanje ministrstvo pa je napade označilo za nesprejemljive. "Rusija je zaskrbljena in obsoja ostro eskalacijo napetosti," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov v odzivu na davišnje izraelske napade, ki so bili po navedbah izraelskega vodstva usmerjeni proti jedrskim in vojaškim objektom v Iranu.
Kitajska pa je sporočila, da je globoko zaskrbljena zaradi izraelskih napadov na Iran. Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lin Jian, Peking obsoja kršitev iranske suverenosti in ozemeljske celovitosti ter hkrati poziva strani, naj se izognejo nadaljnjemu stopnjevanju napetosti.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres obsoja vsakršno eskalacijo na Bližnjem vzhodu. Obe strani poziva, da pokažeta maksimalno zadržanost in se za vsako ceno izogneta poglobitvi konflikta, ki si ga regija ne more privoščiti.
Izraelske napade so ostro obsodili tudi v Tokiu, kjer so pozvali k zadržanosti in umiritvi razmer.
