Skupina mednarodnih znanstvenikov si je zadala cilj ugotoviti, kakšna bi bila »varna meja« segrevanja za preživetje grenlandske in antarktične ledene plošče. Podrobno so preučili študije, ki so zajemale podatke satelitov, podnebne modele in dokaze iz preteklosti, kot so ledena jedra, globokomorski sedimenti in celo DNK hobotnic, piše CNN.
Ugotovitve so razkrile skrb vzbujajočo sliko.
Svet se je zavezal omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnijo, da bi preprečil najhujše posledice podnebnih sprememb. A ta meja ni le nedosegljiva – svet je trenutno na poti, da se do leta 2100 segreje za do 2,9 stopinje. Najbolj zaskrbljujoča ugotovitev študije, objavljene v torek v reviji Communications Earth and Environment, pa je, da 1,5 stopinje morda niti ne bo dovolj za rešitev ledenih plošč.
Znanstveniki so ugotovili, da bi lahko tudi današnja raven segrevanja – 1,2 stopinje – sprožila hitro umikanje ledenih plošč in katastrofalen dvig morske gladine.
Od devetdesetih let prejšnjega stoletja se je količina izgubljenega ledu početverila; trenutno izgubljajo približno 370 milijard ton na leto. Taljenje ledenih plošč je glavni dejavnik dviga morske gladine, pri čemer se je stopnja letnega dvigovanja v zadnjih 30 letih podvojila.
To predstavlja eksistencialno grožnjo za obalno prebivalstvo sveta. Približno 230 milijonov ljudi živi manj kot en meter nad morsko gladino. Že majhne spremembe v količini ledu, ki ga zadržujejo ledene plošče, bodo »močno spremenile« svetovne obale, razselile stotine milijonov ljudi in povzročile škodo, ki presega zmožnost prilagajanja, ugotavlja študija, ki jo povzema CNN.
Po napovedih znanstvenikov bi se lahko gladina morja do konca stoletja dvignila za 1 centimeter na leto – kar se bo zgodilo še v življenjski dobi današnjih mladih. Na tej ravni, ki ustreza 100 centimetrom na stoletje, »boste priča množičnim migracijam s kopnega v obsegu, kakršnega še nismo videli v moderni civilizaciji,« je dejal Jonathan Bamber, avtor študije in glaciolog na Univerzi v Bristolu.
