Nemčijo čaka temeljita vojaška preobrazba. Kot smo pisali, je Friedrich Merz v svojem prvem večjem nagovoru v Bundestagu dejal, da mora država postati vodilna vojaška sila na evropski celini. »Bundeswehru moramo zagotoviti vse potrebne vire, da postane najmočnejša vojska v Evropi,« je poudaril Merz in razkril ambiciozen načrt za prenovo nemške obrambne politike. Nemčija, ki je desetletja zaradi zgodovinskih travm iz druge svetovne vojne pristopala k oboroževanju malce bolj previdno, je zdaj obrnila ploščo. Po novem si želi prekašati britansko, francosko in poljsko vojsko.
Zunanji minister Johann Wadephul je celo napovedal pripravljenost Berlina, da dvigne obrambno porabo na pet odstotkov BDP – kar je dvakrat več od trenutnih ciljev večine zahodnih držav – in s tem izpolni zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa. »Sledili mu bomo,« je glede tega napovedal Wadephul.
Premalo kadra
Kljub ambicioznim napovedim in milijardnim vložkom pa se Nemčija sooča z izzivom, ki bi lahko spodkopal vse načrte, in sicer pomanjkanjem kadra in nizko pripravljenostjo družbe na ponovno militarizacijo. Novi program prostovoljnega vpoklica še ni obrodil želenih rezultatov, zato je vse več razprav o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Metle namesto mitraljezov
Nemška vojska je bila vrsto let simbol nezadostnih vlaganj, navaja Večernji list. Bundeswehr se je soočal z resnimi pomanjkanji opreme, kar je doseglo vrhunec v dogodku leta 2014, ko so nemški vojaki na vaji Nata na Norveškem namesto mitraljezov na oklepna vozila namestili metle, prebarvane v črno.
Nekdanji kancler Olaf Scholz je poskušal rešiti težave z ustanovitvijo posebnega sklada v vrednosti 100 milijard evrov, njegov naslednik Merz pa je šel še korak dlje – odpravil je fiskalne omejitve za obrambne projekte in omogočil neomejeno zadolževanje za potrebe vojske.
Nemčija sedaj razmišlja tudi o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka, ukinjenega leta 2011, če novi program prostovoljnega naborništva ne bo uspešen. Hkrati načrtujejo povečanje proizvodnje strateškega orožja, kot so rakete Taurus, tanki Leopard 2 in sistemi IRIS-T, ter množično prenovo vojaških baz in prometne infrastrukture.
Bundeswehr ima trenutno okoli 180.000 aktivnih vojakov. Za primerjavo: Velika Britanija jih ima 135.000. Skupaj z rezervisti Nemčija razpolaga z skoraj milijonom vojakov, piše The Telegraph. Francoska vojska ima približno 200.000 aktivnih in 41.000 rezervnih vojakov, Poljska pa podobno – več kot 200.000 aktivnih in 40.000 rezervistov. Kar se tiče tankov, jih ima Nemčija 296, Velika Britanija 213 (od tega je operativnih manj kot 150), Francija 215, Poljska pa vodi s 614 pripravljenimi tanki.
Kaj pa duševna pripravljenost?
V Nemčiji niso vsi navdušeni nad novo militarizacijo. Nekdanji predsednik Joachim Gauck je opozoril, da Nemčija ni duševno pripravljena na morebitno vojno. »Tisto, kar me skrbi, ni le vojaška šibkost, temveč tudi miselna. Nismo pripravljeni – čustveno, moralno in politično. Potrebujemo novo resnost,« je dejal v pogovoru z založnikom Philippom Sandmannom.