Operacije so pravilo drzne, skoraj filmske, odmev sežejo daleč onkraj meja Bližnjega vzhoda. Izraelska obveščevalna agencija Mosad, znana po svoji smrtonosni učinkovitosti, pa naj bi znova odigrala ključno vlogo napadih na Iran. Sicer pa nedavni vojaški spopadi, ki so pretresli regijo, niso zgolj spopad vojska, temveč tudi vrhunec večdesetletne tajne vojne, v kateri Mosad velja za enega najmočnejših igralcev.
Po poročanju izraelskega časnika Haaretz in drugih mednarodnih virov naj bi izraelski agenti globoko na iranskem ozemlju vzpostavili tajno oporišče. Tja naj bi pretihotapili visoko natančno orožje in brezpilotne letalnike, kar kaže na izjemno raven infiltracije in logistične priprave.
Ozadje iranske akcije
Ko se je minuli petek začela ofenziva, so izraelska bojna letala z kirurško natančnostjo ciljala poveljniške bunkerje iranskega vojaškega vrha in ključne jedrske objekte. Posledice so bile uničujoče.
Iranske oblasti poročajo o več kot 200 smrtnih žrtvah.
Ta sposobnost delovanja v osrčju sovražne države ni naključje. Vse do islamske revolucije leta 1979 je v Iranu živela precej velika judovska skupnost. Mnogi so po revoluciji zbežali v Izrael, vendar so ohranili jezik in, kar je še pomembneje, socialne mreže. Prav te povezave naj bi Mosadu še danes omogočale, da v Iran tihotapi svoje agente in sodelavce ter pridobiva ključne informacije.
Mosad, uradno imenovan, prevedeno, »inštitut za obveščevalne in specialne naloge«, si je od svoje ustanovitve leta 1949 pridobil sloves obveščevalne agencije, ki ne pozna meja, ko gre za zaščito izraelskih interesov. Mednarodno pravo in lokalni zakoni so pogosto postranskega pomena. Njegova zgodovina pa je polna operacij, ki so postale legendarne.
Aretacija Adolfa Eichmanna
Najbolj znana je gotovo ugrabitev nacističnega vojnega zločinca Adolfa Eichmanna v Argentini leta 1960. Agenti so ga, po dolgotrajnem sledenju, zgrabili na ulici v Buenos Airesu, ga omamili in ga pod krinko člana letalske posadke prepeljali v Izrael. Tam so mu sodili in ga leta 1962 usmrtili. Ta operacija ni bila zgolj dejanje maščevanja, ampak močno sporočilo svetu: Izrael svojih sovražnikov ne bo pustil pri miru, ne glede na to, kje se skrivajo.
Eksploziv v mobilnem telefonu
V devetdesetih letih se je fokus preusmeril na palestinske militantne skupine. Leta 1996 so z eksplozivom, skritim v mobilnem telefonu, ubili Jihija Ajaša, glavnega Hamasovega izdelovalca bomb, znanega pod vzdevkom »Inženir«. Strokovnjaki, kot je Ronen Bergman, trdijo, da je bil to eden prvih primerov uporabe komunikacijske naprave za izvedbo atentata.
Spektakularni neuspehi
Toda pot Mosada je tlakovana tudi s spektakularnimi neuspehi. Poskus umora vodje Hamasa Haleda Mašala leta 1997 v jordanskem Amanu se je spremenil v polomijo. Agenti so ga poškropili s smrtonosnim strupom, vendar so bili pri tem ujeti.
Jordanski kralj Husein je bil tako ogorčen, da je izraelskega premierja prisilil, da je nemudoma poslal protistrup in s tem rešil Mašalovo življenje. V zameno za izpustitev ujetih agentov je moral Izrael iz zapora izpustiti duhovnega vodjo Hamasa, šejka Ahmeda Jasina, ki so ga kasneje, leta 2004, ubili v ciljanem zračnem napadu.
Najprej omamili, nato zadušili
V novem tisočletju so metode prilagodili tehnološkemu napredku. Leta 2010 so v hotelski sobi v Dubaju umorili vojaškega vodjo Hamasa Mahmuda al Mabhuha. Operacija je vključevala ekipo z več kot 27 člani, ki so potovali s ponarejenimi evropskimi potnimi listi. Žrtev so najprej omamili z zdravili in jo nato zadušili. Kljub temu, da je Izrael zanikal vpletenost, so dubajske oblasti za umor obtožile Mosad.
Ubit v rezidenci
Julija 2024 je bil v Teheranu ubit vodja Hamasa v tujini Ismail Hanija. Ubit je bil v rezidenci, kjer je bival med obiskom ob inavguraciji novega iranskega predsednika. Šlo naj bi za natančen raketni napad, za katerega je Hamas nemudoma okrivil Izrael. Hanija je bil najvišji predstavnik Hamasa, ubit od začetka vojne v Gazi oktobra 2023.
Na tisoče pozivnikov
Morda najbolj srhljiva operacija zadnjega časa pa se je zgodila septembra 2024 v Libanonu. Na tisoče pozivnikov in voki-tokijev, ki so jih uporabljali člani Hezbolaha, je skoraj sočasno eksplodiralo. Umrlo je 37 ljudi, več tisoč je bilo ranjenih. Splošno prepričanje je, da je Mosad prestregel pošiljko komunikacijskih naprav, jih opremil z eksplozivom in jih nato vrnil v distribucijo.
Ta logistično izjemno zahtevna akcija je bila predvsem dejanje psihološkega vojskovanja. Sporočilo je bilo jasno in ga je povzel načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi: »Imamo še veliko zmožnosti, ki jih do sedaj nismo uporabili.«
