Merz je dejal, da nemški zavezniki pričakujejo povečanje obrambne porabe v Berlinu. To je primerno za državo z največjim prebivalstvom in najmočnejšim gospodarstvom v Evropi,« je povedal v parlamentu. »Tudi naši prijatelji in partnerji to pričakujejo od nas. Pravzaprav to skorajda zahtevajo.«
Napovedi kanclerja je danes potrdil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul, ki je na zasedanju zunanjih ministrov zveze NATO v Turčiji povedal, da Nemčija načeloma sprejema ameriško zahtevo, da članice NATO povečajo obrambno porabo na 5 odstotkov BDP.
»Rezultat je 5 odstotkov, kot jih je zahteval predsednik Trump, in mu bomo v tem sledili,« je po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom povedal Wadephul.
Koliko bi bilo 5 odstotkov nemškega bruto domačega proizvoda?
Nemčija trenutno za obrambo porabi nekaj več kot 2 odstotka BDP, kancler Merz pa je prejšnji teden dejal, da vsak dodatni odstotek pomeni dodatnih 45 milijard evrov letnih izdatkov.
Če bi Nemčija že danes dvignila porabo na obljubljenih 5 odstotkov, bi se obrambni proračun dvignil iz lanskih 88,5 milijarde na okoli 225 milijard evrov. Gre za vsoto, ki je približno enaka proračunu za obrambo vseh evropskih držav leta 2021, torej pred ruskim napadom na Ukrajino.
5 odstotkov BDP je tudi več, kot je za obrambo namenjala nekdanja Zahodna Nemčija med hladno vojno. Vrhunec so obrambni izdatki v ZRN dosegli leta 1963 pri 4,9 odstotka, potem pa so relativno hitro padli in so v sedemdesetih in osemdesetih letih znašali okoli 3 odstotke BDP.
S temi investicijami je imel Bundeswehr v osemdesetih okoli 1000 letal, več kot 7000 tankov in oklepnih bojnih vozil pehote ter okoli pol milijona vojakov v dvanajstih divizijah. Danes ima nemška vojska 180 tisoč pripadnikov, kopenske bojne enote pa imajo 63 tisoč pripadnikov.
Rubio: »NATO ima priložnost, da postane še močnejši«
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je dejal, da cilja 5 odstotkov, ki ga zahteva ameriški predsednik Trump, ne bo mogoče doseči v nekaj letih in da bo to finančni izziv tudi za ZDA, ki trenutno porabijo 3,37 odstotka BDP za obrambo.
»NATO ima priložnost, da postane še močnejši,« je dejal na srečanju v Turčiji. »Zavezništvo je močno toliko, kolikor je močan njegov najšibkejši člen, in trudili se bomo, da v tem zavezništvu ne bo šibkih členov.«
Ker nekatere države menijo, da je 5 odstotkov nerealno, je generalni sekretar NATO Mark Rutte prejšnji teden predlagal kompromis – 3,5 odstotka za klasično vojaško porabo in 1,5 odstotka za obrambo infrastrukture.
Kaj pa Slovenija?
Obrambne izdatke močno dviguje tudi Slovenija, ki prav tako želi v obrambne izdatke šteti tudi infrastrukturne investicije. Letos naj bi tako proračun ministrstva za obrambo znašal 1,53 odstotka BDP, še pol odstotka pa naj bi predstavljale investicije z dvojno rabo, torej tako civilno kot vojaško. V naslednjih letih naj bi se skupna številka teh izdatkov dvignila na 3 odstotke BDP.
