Ameriški predsednik Donald Trump je v petek popoldan prekinil relativno zatišje zadnjih tednov o vprašanju carin z Evropsko unijo in napovedal visoke 50-odstotne dajatve za izdelke iz 27 držav članic, s čimer je pretresel finančne trge ter prispeval k padcu »indeksov tik pred zaprtjem evropskih borz pred koncem tedna«.
Trump je na družbenem omrežju truth social zapisal: »Z Evropsko unijo, ki je nastala predvsem za trgovinsko izkoriščanje Združenih držav, se je zelo težko ukvarjati. Njihove mogočne trgovinske ovire, davek v obliki DDV, smešne prakse kaznovanja korporacij, druge trgovinske ovire, valutne manipulacije, nepoštene in neupravičene tožbe proti ameriškim podjetjem in še več so pripeljali do ameriškega trgovinskega primanjkljaja v višini 250.000.000 dolarjev na leto, kar je popolnoma nesprejemljivo. Naši pogovori se ne premaknejo nikamor! Zato predlagam splošne 50-odstotne carine na Evropsko unijo z začetkom 1. junija 2025. Carin ne bo, če je izdelek narejen v ZDA. Hvala za vašo pozornost o tej zadevi.«
Ameriški predsednik razume trgovinski primanjkljaj ZDA kot izkoriščanje njegove države, carine pa kot sredstvo za uravnoteženje trgovine. Z EU imajo ZDA drugi največji primanjkljaj za Kitajsko. Če bi bil tolikšen, kot je v svojem sporočilu zapisal Trump, ga najbrž še ne bi motilo, vendar je pozabil dodati tri ničle. S tem bi se približal pravi številki (235 milijard dolarjev).
V Evropi pozivi k mirnim glavam
Evropska unija se sprva ni odzvala in je sporočila, da bo počakala na načrtovani telefonski pogovor evropskega komisarja za trgovino in ekonomsko varnost Maroša Šefčoviča ter ameriškega trgovinskega predstavnika Jamiesona Greerja. So pa Trumpovo napoved hitro komentirali v nekaterih evropskih prestolnicah in pozivali k mirnim glavam. Francoski minister za zunanjo trgovino Laurent Saint-Martin je zapisal, da ostajajo pri prejšnjem pristopu – pri pripravljenosti na zmanjšanje trgovinskih napetosti na eni strani, po drugi pa tudi na odgovor na ameriške ukrepe, če bo potreben. Nizozemski premier Dick Shoff, čigar država ima med članicami EU drugi največji trgovinski presežek z ZDA za Nemčijo, je dejal, da pričakuje umirjen odgovor evropske komisije, ki je pristojna za vprašanja zunanje trgovine. »Evropska komisija ima našo polno podporo v naporih za vzdrževanje prostega dostopa do ameriškega trga in carine po mojem mnenju ne pomagajo nikomur. Povzročile bi le škodo ekonomskemu razvoju na obeh trgih,« pa je rekel nemški zunanji minister Johann Wadephul.
Na drugi strani Atlantika je ameriški finančni minister Scott Bessent ocenjeval, da so evropske ponudbe Združenim državam v trgovinskih pogajanjih nezadostne ter da upa, da bo grožnja novih carin »podžgala EU«. Po njegovem se vrsta držav z ZDA pogaja v dobri veri, ne pa tudi Bruselj.
Hitro pa so se odzvali finančni trgi. Kazalo je, da je pred njimi relativno miren petek, po Trumpovi objavi v petek zgodaj popoldan po evropskem času pa so indeksi zabeležili padce, trend se je naglo obrnil tudi na ljubljanski borzi, kjer je glavni indeks končal več kot odstotek pod gladino, podobno kot vseevropski indeks stoxx. Hitro so padli tudi vsi trije glavni indeksi na newyorški borzi, prav tako vrednost dolarja.
Prvi pretres aprila, še en julija?
Trump je povzročil globalni pretres že 2. aprila, ko je napovedal splošne desetodstotne carine na ves uvoz v ZDA in še različne stopnje carin za 57 držav sveta. Za EU je napovedal dodatnih dvajset odstotkov. Sledile so črne napovedi ekonomistov za ves svet s posledicami tudi za ameriške potrošnike in ceno ameriškega zadolževanja. Teden dni kasneje je Trump napovedal zamrznitev vseh dodatnih carin za 90 dni, kar pomeni, da so osnovne desetodstotne ostale, druge pa bodo spet aktualne julija.
Zamrznitev ni veljala edino za Kitajsko, s katero so se ZDA nato zapletle v trgovinsko vojno, tako da so se carine z obeh strani povzpele krepko nad sto odstotkov. Sredi maja sta Washington in Peking dosegla dogovor o odpravi ali zamrznitvi večine dodatnih carin.
