V javnost je prišel zvočni posnetek iz leta 2023, na katerem ima Biden očitne težave s spominom tudi o podatkih, ki bi jih moral izstreliti. Na police prihaja knjiga s trditvami, da je Bidnova Bela hiša na vse konce in kraje zavajala in prikrivala poslabšanje predsednikovega zdravstvenega stanja. V javnost pa je treščila še novica, da ima bivši predsednik raka v zadnji 4. stopnji.
Sočutja vreden dobronamerni starec
8. in 9. oktobra 2023, dobro leto dni pred predsedniškimi volitvami, se je Biden v Beli hiši vsedel na pogovor z Robertom Hurom. Hur je bil posebni preiskovalec, ki je ugotavljal, kako so zaupni državni dokumenti končali v garaži Bidnove hiše v Delawaru in v njegovi nekdanji zasebni pisarni v Penn Centru v Washingtonu. V zraku je viselo vprašanje, ali bi lahko Bidna obtožili kaznivega dejanja – tako kot so Donalda Trumpa, ker je po koncu predsedovanja leta 2021 odnesel zaupne dokumente na svojo floridsko posest.
Po opravljenih pogovorih in preiskavi je Hur februarja 2024 objavil svoje poročilo. Vanj je zapisal, da ne bo predlagal kazenskega pregona. Dejal je, da ni našel neizpodbitnih dokazov o Bidnovemu kršenju zakona in da je Biden morda mislil, da dokumente lahko odnese. Toda v poročilo je na jezo Bele hiše na več mestih dodal, da je Bidnov spomin očitno slab, da se denimo ne spomni, kdaj je umrl njegov sin Beau, ter navedel dodaten razlog, zakaj Bidna ne bodo preganjali: »V mislih smo imeli tudi to, da bi g. Bidna porota na sodišču verjetno videla kot sočutja vrednega, dobronamernega starca s slabim spominom«.
Zapis je sprožil burne reakcije Bidnovega kroga, kjer so predsednika vzeli v bran, razlagali o bistrostih njegovih misli ter Hura kritizirali, da je prestopil meje. Sam Biden je pred kamerami z ogorčenim glasom trdil: »Zapisal je celo, da se ne spomnim, kdaj je umrl moj sin. Kako hudiča si dovoli postaviti to vprašanje? Odkrito povedano, ko me je to vprašal, sem si mislil, da se ga prekleto nič ne tiče.«
Izkazalo se je, da ga Hur tega sploh ni vprašal. Biden je o Beauju začel govoriti sam od sebe – in res je imel težave z datumom. To je postalo jasno, ko so marca 2024 objavili prepis zaslišanja.
Zdaj pa je portal Axios objavil zvočni posnetek tega dela pogovora, iz katerega so še bolj kot iz papirnatega zapisa razvidne spominske luknje Bidna, tudi o ne tako oddaljenih dogodkih. Težavo se je imel denimo spomniti, da je Trump zmagal na volitvah leta 2016 (ne 2017, kot pravi), kar je za nekoga, ki sedi v Beli hiši, težko razumljivo. Posnetek je pomenljiv, ker nazorno razkriva pomanjkanje Bidnove osredotočenosti, na preprosta vprašanja odgovori razvlečeno in zaide v nepomembne dogodke. Na vprašanje, kje je hranil dokumente za projekte, na katerih je delal, po dolgem premoru odgovori: »No, jaz jaz jaz jaz jaz jaz ne vem, to je kaj, 2017, 2018, tisto obdobje? Ne pozabite, v tem času je bil moj sin ali v vojski ali je umiral.« Beau je umrl prej, leta 2015.
Eno leto brez seje vlade
Zvočni posnetek je pravzaprav opomin, da je bilo Hurovo poročilo zapravljena priložnost demokratov, da že prej sprožijo iskanje drugega predsedniškega kandidata. Le da velika večina ni niti vedela, kako je bilo z Bidnom, enako kot ni vedela ameriška javnost. Je pa vedel ozek krog okoli predsednika, ki je to očitno prikrival. Tako v novi knjigi pišeta novinarja Jake Tapper s CNN-a in Alex Thompson iz Axiosa. Naslov knjige, ki v ZDA prihaja na police v torek, je Izvirni greh: pešanje predsednika Bidna, prikrivanje in njegova katastrofalna odločitev, da kandidira še enkrat.
Tapper je bil sovoditelj znamenitega soočenja Bidna s Trumpom junija lani, po katerem je Biden zaradi katastrofalnega nastopa in po pritisku znotraj demokratske stranke odstopil od predsedniške kandidature. »Ob pisanju knjige sva ugotovila, da je bilo ob vsem, kar se je dogajalo (z Bidnom) pred kamerami, še mnogo hujše v ozadju,« je dejal Tapper v pogovoru za The New Yorker. V knjigi pišeta, kako je Bidnov ozki krog že kmalu po Bidnovemu prevzemu predsedniškega položaja leta 2021 seje vlade vodil zelo strogo, po točno določenem scenariju in brez prave razprave. Sčasoma je bilo še huje. »Od oktobra 2023 do septembra 2024 sploh ni bilo sej vlade. Eden od njenih članov mi je dejal, da je bilo to čudno obdobje, ministre so držali stran, niso dobili priložnosti govoriti s predsednikom... eden od njih je povedal, da je spomladi 2024 le imel srečanje z Bidnom, pa je predsednik momljal, govoril nepovezano in težko ga je bilo razumeti. Ta član vlade je bil po srečanju vznemirjen in zaskrbljen,« je dejal Tapper za revijo.
V knjigi opisujeta Bidnovo udeležbo junija 2024 na predvolilnem donatorskem dogodku, ki sta ga vodila igralca George Clooney in Julia Roberts. Clooney je znan podpornik demokratov, nekakšen zvezdniški aktivist, ki je priskočil na pomoč stranki vsakič, kadar je bilo potrebno, in z Bidnom sta se že prej velikokrat videla. Ko pa se srečala na tem dogodku, Clooneya ni prepoznal in je dejal: »Pozdravljeni, kako ste, hvala, da ste prišli.« To je ponovil štirikrat, čeprav so mu vmes povedali, s kom govori. Clooney je odšel zaskrbljen. Bidnovo obnašanje so sicer pripisali napornemu potovalnemu urniku, toda po njegovi katastrofalni debati s Trumpom je Clooney napisal odmeven mnenjski prispevek za The New York Times. Naslovil ga je: »Rad imam Joea Bidna. Toda potrebujemo drugega kandidata.«
Julija je Biden odstopil od potegovanja za še en mandat, kandidatka demokratov je postala podpredsednica Kamala Harris in novembra lani precej gladko izgubila proti Trumpu. Tapper in Thompson pišeta, da jo je v resnici pokopal Biden s predolgim vztrajanjem pri kandidaturi.
Kot tudi navajata, je ozki krog vzdrževal zid okoli predsednika, disidente pa kaznoval. »Ko je (nekdanji demokratski kongresnik) Dean Phillips prekinil molk in javno dejal: 'Joea Bidna bi moral nekdo izzvati na strankarskih volitvah. Ni več dorasel izzivom,' so ga praktično vrgli skozi okno. Cena za tiste, ki so spregovorili, je bila visoka,« pravi Tapper.
Thompson dodaja: »Nihče, ki zdaj pravi, da Bidnova ponovna kandidatura ni bila dobra ideja, ni stopil do njega in mu takrat rekel v obraz: 'Hej, to je neodgovorno. To je zelo tvegana igra glede na vložek za državo.' Del odgovornosti pa nosi Biden, ker je ustvaril delovno okolje, kjer drugačna mnenja niso bila dobrodošla.«
Biden medtem še vedno trdi, da bi Trumpa premagal. »Najbrž bi bilo preboleče, če bi se soočil z resnico,« pravi Tapper.
Nenavadno pozno odkrita bolezen
Prav ob prihodu te knjige je v javnost prišla novica, da je Biden hudo bolan. V nedeljo so sporočili, da ima agresivno obliko raka prostate, ki se je razširil na kosti, kar pomeni, da verjetno ni ozdravljiv. Biden je bil deležen številnih dobrih želja. A prav zaradi sumov, da je njegov krog prikrival Bidnove prejšnje težave, se zdaj porajajo vprašanja o tem, kako odkriti so bili glede te bolezni.
Oglasil se je tudi Trump, sicer dežurni kritik Bidna. »Presenečen sem, da javnosti niso obvestili že pred časom, kajti da prideš do te (četrte) faze, traja dolgo časa,« je dejal Trump, ki se je sicer zmotil in govoril o deveti fazi raka, ki ne obstaja. Podpredsednik JD Vance je dejal: »Zakaj ameriška javnost ni dobila boljše predstave o njegovem zdravju? Zakaj Američani niso dobili natančnejših informacij o tem, s čim se spoprijema? To so resne stvari.«
Biden je bil najstarejši ameriški predsednik v zgodovini, toda Trump bo ob koncu mandata ta rekord še presegel. Trump nikoli ni razgrnil podatkov o svojih zdravniških pregledih.
Kot poroča Reuters, so nekateri zdravniki presenečeni, da so Bidnu raka prostate odkrili šele v tej pozni fazi, saj ga pri večini diagnosticirajo mnogo prej. »Mislil bi si, da (nekdanje) predsednike temeljito pregledajo vsako leto. Kar težko verjamem, da so krvne preiskave v zadnjem letu kazale, da je vse v redu,« je dejal dr. Chris George, direktor programa za rakava obolenja pri Northwestern Health Network.
Tudi urolog v medicinskem centru Langone Health dr. Herbert Lepor je dejal, da je v sedanjem času nenavadno, da raka prostate odkrijejo tako pozno. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je Biden verjetno vedel že dlje časa, saj se metastaze ne razvijejo tako hitro, nekateri pa dopuščajo možnost, da običajni testi krvi in urina bolezni niso pokazali, četudi se to zgodi redko.
