Množični turizem, čeprav je motor hrvaškega gospodarstva, prinaša tudi nevidno ceno. "Beli pesek, kristalno čista voda, močno sonce in idilični dopusti so stvari, s katerimi se ponašajo brošure, toda obljuba popolne razglednice pride po ceni favstovskega pakta med turisti in ponudniki, ki počasi uničuje hrvaško obalo," je pred dnevi opozorila italijanska La Repubblica in izpostavila vse večji problem prekomernega turizma na Hrvaškem. Italijani ugotavljajo, da ob interesih množičnega turizma pri naših južnih sosedih narava vse pogosteje potegne krajšo.
Jasen znanilec tega trenda so vse pogostejše umetno ustvarjene peščene plaže, ki naj bi turistom na Hrvaškem pričarale vtise eksotičnih turističnih destinacij. Od več kot 6.000 kilometrov obale, vključno z otoki, ima Hrvaška le šest odstotkov peščenih ali prodnatih plaž. Prekrivanje naravnih plaž s tonami peska pa pogosto poteka brez strokovnih ocen vplivov na okolje.
"Obalo spreminjamo v velikem obsegu"
Glavni namen teh preobrazb na hrvaški obali je povečati površino plaž, da bi lahko sprejele vse večje množice obiskovalcev. La Repubblica je za ilustracijo transformacije hrvaške obale vzela mesto Primošten med Zadrom in Splitom. V mestu živi 2800 prebivalcev, deluje 65 barov in restavracij, vsako leto pa sprejmejo 90 tisoč turistov.
Župan Primoštena Stipe Petrina letos pričakuje še množičnejši obisk. Priznava, da v Primoštenu pred prihodom prvih turistov pred 60 leti ni bilo plaže, saj so bile povsod le skale. To se je sčasoma načrtno spremenilo. "Smo Primošten. Obmorsko letovišče. In 100-odstotno živimo od turizma," je pojasnil. "Ne moreš imeti 15.000 turistov in plaže, ki lahko sprejme le 2.000 ljudi."
Dalibor Carević, profesor obalnega gradbeništva na zagrebški univerzi, ob tem opozarja: "Bolj ko raste ekonomski prispevek obale, več prostora se odvzame morju, ne le za širitev plaž, ampak tudi za gradnjo parkirišč, pristanišč, cest … Našo obalo umetno spreminjamo. V velikem obsegu." Hrvaška ni edina država, ki umetno spreminja svoje plaže; to počnejo tudi Španija, Francija, Italija …, še poudarja gradbeni inženir. Toda hrvaško morje, v katerega se izliva zelo malo rek v primerjavi z omenjenimi državami, je prav zato manj primerno za dodajanje sedimentov iz drugega okolja. Ekosistem hrvaške obale se na te umetne nanose namreč odziva bolj burno.
