Poljska je predala štafetno palico predsedovanja Evropski uniji Danski. Ta bo Unijo vodila že osmič v svoji zgodovini. Njena osrednja prednostna naloga bo krepitev evropske varnosti, kar je nadaljevanje poljskih prizadevanj narediti Evropo bolj odporno na različnih področjih.
Pod geslom »Močna Evropa v spreminjajočem se svetu« si bo uradni Kobenhaven prizadeval za varno, konkurenčno in zeleno Evropo. Med njenimi prvimi nalogami bo odreagirati na trgovinskem področju. Prihodnji teden se namreč izteče rok za dogovor med EU in ZDA o carinah.
Za močno evropsko obrambo
Dansko predsedstvo ugotavlja, da se EU sooča z novim mednarodnim redom, za katerega so značilni negotovost, konkurenčnost na svetovni strateški in gospodarski ravni ter naraščajoči konflikti. Prav zato mora biti EU po ocenah Danske sposobna delovati neodvisno.
Uradni Kobenhaven moč EU pripisuje enotnosti v integraciji, njenim trdnim gospodarskim temeljem, stabilnim demokracijam in socialno uravnoteženim družbam. To moč Evropske unije je po ocenah danskega predsedstva še potrebno razvijati in jo uporabljati za zaščito evropskih interesov ter pravne države.
Med svojim predsedovanjem želi vlada premierke Mette Frederiksen nadaljevati z načrti EU za povečanje obrambnih zmogljivosti EU. »Z našim predsedovanjem želimo nekaj doseči. Varnost je jasno opredeljena kot glavna prednostna naloga. Imamo nov cilj Nata, ki je bil sprejet. Da bi to dosegli, moramo Evropo ponovno oborožiti. Ko bo cilj Nata dosežen, bo večina drugih stvari odvisna od politike EU,« je pred začetkom predsedovanja ocenila Frederiksenova. Ena izmed največjih evropskih podpornic Ukrajine (za orožje Ukrajini je namenila 8,6 milijard evrov) namerava nadaljevati prizadevanja za skupne evropske nabave orožja in nadaljevanje pomoči Ukrajini.
Glede širitve EU pri danskem predsedstvu zagotavljajo, da bodo podpirali pridružitveni proces na podlagi izpolnjevanja kriterijev držav kandidatk. Da bi EU pripravili na širitev in zagotovili, da bodo prihodnje širitve okrepile Unijo, bo predsedstvo nadaljevalo delo na področju notranjih reform Evropske unije, so napovedali v danskem predsedstvu. Cilj teh reform je tudi zagotoviti, da bo EU lahko delovala neodvisno in odločno delovati na današnjem geopolitičnem prizorišču in uresničevati politične cilje, določene v evropskem strateški agendi Sveta.
Veta Madžarske in Slovaške
A na področju širitve in novih sankcij proti Rusiji (pripravljen je 18. paket sankcij) bodo soočeni z madžarskim vetom – madžarski premier Viktor Orban nasprotuje tudi začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino. Pri vprašanju novih sankcij proti Rusiji se bodo morali spopasti tudi s slovaškim vetom. Slovaška novemu sankcijskemu paketu Rusije nasprotuje zaradi opuščanja ruskih fosilnih goriv v EU in zahteva kompenzacije, za kar pa očitno v Bruslju ni veliko posluha.
Ob nadaljevanju sprejemanja zakonodaje iz podnebnega svežnja, migracijskega paketa, bo ena izmed osrednjih nalog predsedstva tudi začetek pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu EU za obdobje 2028-2034.
