Novi papež, rojen leta 1955 v Chicagu kot Robert Prevost, je imel v zadnjem desetletju dvojno državljanstvo – ZDA in Peruja, kjer je nekaj časa deloval kot misijonar in škof. Kot papež Leon XIV. zdaj vodi Sveti sedež, vodstveni organ Katoliške cerkve, ki vodi tudi Vatikan, formalno neodvisno državo.

Poleg tega, da je Leon duhovni vodja približno 1,4 milijarde katoličanov po vsem svetu, je torej de iure tudi voditelj najmanjše države na svetu. Vatikan obsega le 0,44 kvadratnega kilometra in ima nekaj sto prebivalcev, neodvisna država pa je postal leta 1929 na podlagi pogodbe med Italijo in Svetim sedežem.

Ali lahko papež torej ostane državljan ZDA, medtem ko vodi tujo vlado? Bi mu lahko odvzeli državljanstvo?

Američani lahko delajo za tuje vlade, ne da bi izgubili ameriško državljanstvo. Vendar pa njihovo zunanje ministrstvo na svoji spletni strani navaja, da bo morda »aktivno preverjalo« državljanski status Američanov, ki služijo kot tuji voditelji držav, tuji predsedniki vlad ali zunanji ministri, poroča Associated Press.

Pope Leo XIV is helped by Monsignor Leonardo Sapienza to wear a stole at the foot of Capitoline Hill, in Rome, Sunday, May 25, 2025. (AP Photo/Riccardo De Luca)

Papež Leon je prav gledano šef suverene države Vatikan. Foto: AP

Je Leon XIV. nad zakonom?

»Takšni primeri sprožajo kompleksna vprašanja mednarodnega prava, vključno z vprašanji, povezanimi z ravnjo imunitete pred jurisdikcijo ZDA, ki bi jo lahko imela oseba na takem položaju. Osrednje vprašanje je namreč, ali bi lahko tuji voditelji imeli ameriško državljanstvo, če pa obenem uživajo tudi široko imuniteto pred ameriškimi zakoni,« pojasnjuje Peter Spiro, profesor prava na univerzi Temple, in dodaja: »Takšna imuniteta je namreč v nasprotju z ustavnim načelom, ki pravi, da noben ameriški državljan ne sme biti nad zakonom.«

Vendar je vrhovno sodišče ZDA leta 1980 razsodilo, da Američanom ne more biti odvzeto državljanstvo, razen če se mu odpovedo sami. Spiro zato meni, da bi bilo težko trditi, da se bo Leon XIV. z izvolitvijo za papeža odpovedal ameriškemu državljanstvu. »Mislim tudi, da je zelo malo verjetno, da bi ZDA papežu odvzele državljanstvo,« je dejal Spiro.

Pope Leo XIV waves to the faithful at the Basilica di Santa Maria Maggiore (Basilica of Saint Mary Major) where Pope Francis is buried, in Rome, Italy, May 25, 2025. REUTERS/Guglielmo Mangiapane   TPX IMAGES OF THE DAY

Ima papež muniteto pred zakoni ZDA ali ne? Foto: Reuters

Papež lahko ostane perujski državljan

Perujska zakonodaja ni v nasprotju s tem, da papež Leon ostane perujski državljan, je povedal Jorge Puch iz perujskega nacionalnega registra za identifikacije in upravne zadeve. Leon XIV. je perujsko državljanstvo pridobil avgusta 2015, mesec dni pred tem, ko ga je papež Frančišek imenoval za škofa Chiclaye v severni regiji te južnoameriške države. Da bi se kvalificiral, je moral v Peruju prebivati vsaj dve leti in opraviti izpit iz državljanske vzgoje.

»To je najbolj hvalevredna stvar, ki bi jo lahko storil naš ljubljeni sveti oče: želel si je perujsko državljanstvo, čeprav ni bil Perujec po rojstvu,« je dejal Puch. Vsi odrasli Perujci, vključno z naturaliziranimi državljani, morajo voliti na volitvah do 69. leta starosti. Glasovanje na perujskih predsedniških volitvah prihodnjega aprila za Leona XIV. ne bo obvezno, saj bo septembra dopolnil 70 let.

Papež Frančišek podaljšal argentinski potni list

Ni jasno, kaj se je zgodilo z državljanstvom Leonovih predhodnikov, ko so postali papeži, saj Vatikan teh informacij ne razkriva. Znano pa je, da je papež Frančišek svoj potni list v domovini Argentini podaljšal leta 2014, leto po tem, ko je postal papež. Papež Benedikt XVI., rojen v Nemčiji, in papež Janez Pavel II., rojen na Poljskem, se nista nikoli javno odpovedala državljanstvu svojih matičnih držav. Janez Pavel II. je bil sicer prvi neitalijanski papež v 455 letih.

Priporočamo