Mednarodna skupnost spremlja nevarno zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom. Potem ko je predsednik Donald Trump nenadoma zapustil vrh skupine G7 v Kanadi in se vrnil v Washington, so se okrepila ugibanja, da se ZDA pripravljajo na morebitno vojaško posredovanje proti islamski republiki. Osrednja točka spora je iranski jedrski program, predvsem močno utrjen podzemni obrat za bogatenje urana Fordov, ki naj bi bil po ocenah obveščevalnih služb ključen za morebitno izdelavo atomske bombe. Tu v zgodbo vstopi ameriško orožje, ki ga posedujejo samo Združene države: večtonska bomba GBU-57, znana tudi kot »Massive Ordnance Penetrator« oziroma uničevalec bunkerjev.
Ta izjemno močna konvencionalna bomba, ki tehta več kot 13 ton in ji lahko brez zadržkov rečemo tudi »superbomba«, je zasnovana za prodiranje skozi več deset metrov armiranega betona in zemlje, preden eksplodira. Po mnenju vojaških analitikov je to edino orožje, ki bi lahko uničilo globoko vklesane dvorane obrata Fordov. Vendar pa je uporaba takšnega orožja povezana z ogromnim tveganjem.
Belo hišo skrbi predvsem nepredvidljiva reakcija Irana, ki bi lahko sprožila verižno reakcijo nasilja po vsem Bližnjem vzhodu. Iran ima v regiji še vedno zaveznike in oborožene skupine, ki bi lahko napadle ameriške vojaške baze in zavezniške države. V regiji pa je trenutno nameščenih več kot 40.000 ameriških vojakov, ki bi postali lahka tarča.
Na eni strani je grožnja jedrskega Irana, na drugi pa nevarnost vojne z nepredvidljivimi posledicami.
Kriza je eskalirala v zadnjih dneh, ko je Izrael izvedel vrsto zračnih napadov na iranske jedrske objekte in vojaške poveljnike, kar je Teheran označil za vojno napoved in odgovoril z raketnimi napadi. Viri iz Bele hiše poročajo o izjemni napetosti in potrjujejo, da predsednik Trump razmišlja o vseh možnostih.
Trump je v sicer svojem značilnem slogu pozval k »brezpogojni predaji« Irana in prebivalce Teherana posvaril, naj zapustijo mesto, kar je dodatno podžgalo strahove pred obsežnim spopadom.
