»Zjutraj so se na mojem domu oglasili predstavniki pristojnih organov, ki izvajajo preiskavo v povezavi s primerom Sript. Le končana strokovna in neodvisna preiskava bo dokončno potrdila, da v primeru Sript nisem storila nič nezakonitega. Z zaključkom preiskave upam, da se prenehata medijski linč in neutemeljeno obtoževanje, ki sta se pričela ob prevzemu predsedstva nekdanje politične stranke,« je 18. februarja 2021 javno potarnala Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica v vladah Marjana Šarca in Janeza Janše ter krajši čas tudi predsednica stranke DeSUS. Toda v torek, 17. junija 2025, se je zgodil preobrat. Aleksandra Pivec je priznala krivdo iz obtožnice evropskega sodišča, da je v povezavi s projektom Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem (Sript) pomagala pri goljufanju evropskega proračuna. V skladu s sporazumom o priznanju krivde in s tem nezakonitega ravnanja bo morala Pivčeva v dvajsetih obrokih odplačati deset tisoč evrov odmerjene kazni.
Po šestih letih le priznala krivdo
Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je aprila 2018 z gospodarskim ministrstvom, ki ga je vodil Zdravko Počivalšek, sklenila pogodbo o sofinanciranju projekta Sript iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ker je ministrstvo čez dobro leto posumilo, da plačano delo ni bilo v celoti opravljeno, je 30. oktobra 2019 ljubljanskemu okrožnemu državnemu tožilstvu zoper zbornico ter njeno takratno direktorico Klavdijo Perger kot koordinatorko projekta in še zoper trinajst drugih fizičnih oseb vložilo naznanitev suma storitve kaznivih dejanj goljufije na škodo EU in ponarejanja dokumentov. Nekaj dni kasneje, 5. novembra, je upravni odbor TGZS Pergerjevo razrešil in se od nje poslovil z 22.000 evri odpravnine. Dodajmo, da je bila Pergerjeva (prej Markež) leta 2015 v vladi Mira Cerarja šest dni tudi šolska ministrica. Odstopila je po razkritju, da je njeno magistrsko delo plagiat.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v začetku avgusta 2022 na specializirano državno tožilstvo zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije podal kazensko ovadbo zoper Pergerjevo in Pivčevo ter zoper TGZS, za preostalih trinajst fizičnih oseb pa ne, saj niso mogli utemeljiti suma, da so tudi oni zagrešili kazniva dejanja. Kazensko ovadbo NPU je obravnavalo evropsko javno tožilstvo, s katerim je Pivčeva, kot rečeno, zdaj sklenila sporazum o priznanju krivde.
Šarec jo je ščitil na vse pretege
Iz poročila gospodarskega ministrstva iz leta 2019 izhaja, da je Aleksandra Pivec v letih 2017 in 2018, ko je bila državna sekretarka na Uradu RS za Slovence in zamejce po svetu, prek Sripta prejela 34.055 evrov bruto honorarja, in to za delo, ki naj ga ne bi v celoti opravila. V zvezi s tem jo je obravnavala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), saj jo je Pivčeva o svojem dodatnem delu, za katero je s TGZS podpisala devet avtorskih pogodb, »pozabila« pravočasno obvestiti. Za nameček ga je opravljala brez zahtevanega pisnega soglasja svojega nadrejenega. Tedaj je bil to minister Gorazd Žmavc.
Ko je Požareport 2. decembra 2019 objavil poročilo gospodarskega ministrstva o domnevno sporni porabi denarja za turistični projekt Sript, je bila Aleksandra Pivec kmetijska ministrica v vladi Marjana Šarca. Na dan objave poročila je – zaradi težav s hrbtenico, kot je pojasnila – za dlje časa obležala v postelji. Zaradi njenega bolniškega staleža in kmalu zatem še zaradi viharnega volilnega kongresa stranke DeSUS, na čelo katere se je na njem zavihtela Pivčeva (18. januarja 2020), je premier Marjan Šarec prej vrgel puško v koruzo in odstopil (27. januarja 2020), preden se je uspel o aferi Sript pogovoriti z njo in jo morebiti odpihniti s položaja, kar je iz moralnih razlogov rad počel.
Orkestrirano izrekanje podpore
Poleg ministričine boleče hrbtenice so na Šarčevo odlašanje izdatno vplivala tudi pisma podpore več kmetijskih organizacij in združenj, v katerih so ga pošiljatelji pozvali, naj kmetijske ministrice zaradi »medijsko zrežirane« afere Sript ne razreši, saj da dela s srcem za slovensko podeželje. Da je odlična ministrica, je poudarjal tudi Šarec in dodal: »Nikoli ne bom delal proti tistemu, kar zagovarja slovenski kmet.«
Medijem je sezname pošiljateljev in tudi imena tistih, ki so pisma podpore Aleksandri Pivec šele napovedali, pošiljala Nina Stankovič iz ministričine službe za odnose z javnostmi, ki jo je pomagala tudi ustoličiti za predsednico DeSUS. Glavnina pisem je prispela isti dan, 6. decembra 2019, mnoga so vsebovala tudi identične stavke. Stankovičeva je tisti dan medijem poslala prejeta pisma podpore Sindikata kmetov Slovenije, Slovenske zveze prašičerejcev, murskosoboške, ptujske in mariborske območne enote kmetijske zbornice, Zveze slovenske podeželske mladine, Konzorcija Brda, Društva vinogradnikov Krasa, civilne iniciative za teran, konzorcija pridelovalcev terana, Zavoda za gozdove Slovenije, Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Sindikata MKGP in zeliščarjev. V spremnem besedilu je Stankovičeva zapisala: »Pošiljam podpore ministrici Pivec. Vem, da jih je še več in da so nekatere še v pripravi, npr. zveze kmetic, zveze občin, čebelarske zveze, ekoloških kmetov.«
Devica in mučenka Aleksandra
Pod najbolj čustveno podporo Aleksandri Pivec se je podpisal Damjan Oražem, takratni direktor Zavoda za gozdove Slovenije. »Njena prednost in dodana vrednost za ministrstvo in celotno vlado je, da se zna z ljudmi pogovarjati, dogovarjati in hkrati stopiti na prste tistim, ki kršijo predpise. Ali ima ta država res na voljo toliko strokovnjakov, da jih lahko zaradi ljubega medijskega miru kar tako žrtvujemo in prepuščamo linčem?« se je vprašal Oražem in dodal: »Tudi Ivana Orleanska je bila po kvazi sojenju najprej sežgana na grmadi in šele kasneje spoznana za nedolžno. Ker gospo Aleksandro Pivec cenimo kot ministrico in kot človeka, vas pozivamo k (pravočasni) pravni državi za vsakogar ter k preprečitvi lova na čarovnice in s tem vračanja v srednji vek.«
Oražem je to pismo napisal 6. decembra 2019, že čez nekaj mesecev, 11. septembra 2020, ga je dala nehvaležna Aleksandra Pivec razrešiti. Zoper to odločitev je sprožil upravni spor in ga dobil, direktor gozdarskega zavoda kljub temu ni več, vprašanje je tudi, ali na podlagi osebne izkušnje in tudi na podlagi epiloga afere Sript Aleksandro Pivec še vedno primerja z devico in mučenko Ivano Orleansko.
Spomnimo, Pivčeva se je po aferi Sript zapletla še v dve novi, tedaj v vlogi kmetijske ministrice. Tako kot pri Sriptu, ko je trdila, da je delala pošteno in zakonito, je lagala tudi v zvezi s svojim družinskim izletniškim turizmom na tuje stroške v letih 2019 in 2020 na Obali in na Krasu. To sta potrdila tako KPK kot upravno sodišče.
