Zaradi škandala na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Trondheimu je Mednarodna smučarska zveza (Fis) zaostrila pravila glede opreme. Največja novost sta po vzoru iz nogometa rumeni in rdeči karton, medtem ko denarne kazni še niso predvidene. Če je športnik diskvalificiran zaradi kršitve opreme, bo prejel rumeni karton in ostal brez uvrstitve ter denarne nagrade. Doslej je veljalo pravilo, da je tekmovalec, ki je bil diskvalificiran v finalni seriji, zasedel 30. mesto in prejel denarno nagrado 400 švicarskih frankov. Odslej bo točko prejel tekmovalec, ki je bil 31. Naslednja kršitev pomeni drugi rumeni karton in posledično rdeči ter suspenz s tekmovanj za ves naslednji konec tedna. Država tega tekmovalca ne more nadomestiti z drugim, ampak nastopiti z enim manj. Kartoni se seštevajo, a se bodo izbrisali pred olimpijskimi igrami 2026.
Dresi ne bodo pod ključem Fis
»Vsi tekmovalci bodo ponovno opravili 3D meritve. Sistem je nadgrajen tako, da bo naprava sama označila, če je tekmovalec v nepravilnem položaju, saj je doslej prihajajo do velikih nihanj. Prišlo je do sprememb glede kroja dresov, saj so bila na tem področju največje sive cone in se bo zmanjšala površina za letenje. Preden dresi dobijo čipe, morajo imeti pozitivno tehnično odobritev kontrolorjev. Ne glede na vse spremembe, bomo naredili korak naprej le, če bo kontrola striktna in enaka za vse. Tedaj bomo vsi veseli in srečni ter zadovoljni, da se ne bo ponovil več Trondheim,« je poudaril vodja panoge za smučarske skoke Gorazd Pogorelčnik. Skakalci in skakalke bodo imeli v vsej sezoni lahko devet dresov, dva za poletno in sedem za zimsko, od tega dva za olimpijske igre, saj na njih ne sme biti nalepk pokroviteljev. Trenutno ni predvideno, da bi Fis imela drese pod ključem.
»Najbolj pomembno je, da Peter Prevc prišel v sistem SZS in bo skrbel za opremo. Komuniciral bo z vsakim tekmovalcem in proizvajalci opreme. V tem vidim veliko dodano vrednost za našo ekipo. V tem tednu je skakalcem in skakalkam razložil nova pravila. Pojasnil jim je tudi, kaj za tehniko skoka pomeni gladek material, kaj pa hrapav. Ne gre le za to, da je Peter strokovnjak za opremo, ampak nekdo s 15-letnimi izkušnjami. Njemu je vse jasno,« je dodal Pogorelčnik in pojasnil, da bo Lovro Kos še naprej sam šival svoje drese. Zaradi novih pravil dresi iz lanske sezone niso več uporabni, ampak bodo vse morali sešiti na novo, kar pomeni višje stroške. To pomeni, da bodo za vsakega slovenskega reprezentanta sešili 20 do 30 dresov, nato jih bo izbral devet najboljših za vse tekme v sezoni. Drese, ki jih ne bodi izbrali, bodo prekrojili za mlade tekmovalce.
Slovenija ima trenutno 599 skakalcev in skakalk
Slovenski smučarski skakalci in skakalke se sicer vneto pripravljajo na olimpijsko sezono, zelo aktivno pa je tudi vodstvo panoge, v kateri so na najbolj pomembnih funkcijah Velenjčani. Borut Meh je predsednik zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo, Gorazd Pogorelčnik vodja panoge, Robert Hrgota selektor moške reprezentance A in Gašper Berlolt njegov pomočnik.
»Še pred nekaj leti je bil proračun za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo 1,9 milijona evrov, zdaj smo že na 3,5 milijona evrov in je tudi že pokrit. Od tega iz državnih sredstev prejmemo 40 odstotkov. Po koncu olimpijske sezone nas čakajo zahtevna pogajanja za nove pogodbe. Ker se dogajajo velike spremembe v politiki smučarskih skokov znotraj Fis, nas čaka ogromno dela. Prvi izziv je združevanje tekem moških in žensk. Mi smo odločno povedali, da ženske tekme v Ljubnem ne damo in trenutno imamo potrditev, da bo tekma še dve leti na tem prizorišču. Reagirali so tudi v klubu Ljubno in njihov sponzor BTC s pripravo predloga za gradnjo 160-metrske skakalnice, na kateri bi bilo mogoče trenirati vse leto. Smučarska zveza Slovenije je podprla idejo, a gradnje ne moreta izpeljati klub Ljubno in občina, ki ima proračun 3,5 milijona evrov. To je lahko le slovenski projekt, ki bi gradili tudi s pomočjo evropskih sredstev,« je izpostavil Borut Meh.
Slovenija ima v smučarskih skokih 27 klubov, aktivnih s tekmovalci pa je 23. Želijo so ustanoviti nove klube v Prekmurju, Ravnah na Koroškem in Mariboru. Prav povečanje števila tekmovalcev je velik izziv za panogo, ki je imela v sezoni 2024/25 registriranih 599 skakalcev in skakalk, kar je velik upad v primerjavi s časi, ko je blestel Peter Prevc. Rekordna je bila sezona 2016/17 s 759 registriranimi skakalci in naslednja s 731. »Če želimo ostati v ožjem svetovnem vrhu, moramo zagnati projekte, s katerimi razvijamo skoke. Upad števila tekmovalcev ni le težava smučarskih skokov, ampak športa nasploh. Ob povečanju števila začetnikov in začetnic sta naslednja cilja zmanjšati upad števila tekmovalcev ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo ter iz mladinske v člansko kategorijo,« je izpostavil Pogorelčnik. Nove tekmovalce bodo skušali najti v najmanj 20 osnovnih šolah v krajih, v katerih delujejo skakalni klubi in cilj je, da se nato v klube vsako leto vpiše vsaj 30 otrok. V Državnem panožnem nordijskem centru (DPNC) v Kranju bodo število tekmovalcev povečali za eno skupino, novost pa sta ekipa C za moške, ki bo tekmovala v pokalu Fis, po kakovosti tretji ravni tekmovanja, in reprezentanca B za ženske.
Za naslednjo sezono so slovenski cilji postavljeni visoko. Pri moških je cilj na olimpijskih igrah uvrstitev do petega mesta med posamezniki ter kolajna na tekmi mešanih ekip ali super ekipni tekmi. Na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu kolajna med posamezniki in z ekipo. Na novoletni turneji skupno do petega in 12. mesta, v svetovnem pokalu pa 12 uvrstitev na stopničke med med posamezniki in tri z ekipo. Pri ženskah je cilj olimpijska kolajna med posameznicami in z ekipo, v svetovnem pokalu osem stopničk in v skupnem seštevku po ena uvrstitev do tretjega in desetega mesta. »Ko Slovenija na tekmah svetovnega pokala doseže skupaj 20 stopničk v moški in ženski konkurenci, je sezona zelo uspešna. Letvico smo si dvignili sami, saj je bilo v lanski sezoni več kot 40 stopničk,« je izpostavil Pogorelčnik.