Sodeč po rezultatih Dnevnikove javnomnenjske ankete Vox populi je slovenska javnost močno razdvojena glede uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: 47-odstotni delež vprašanih je temu projektu naklonjen, 43 odstotkov anketiranih pa je povedalo, da uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne podpira. Presenetljivo 55-odstotna večina prebivalcev Slovenije meni, da (posvetovalni) referendum o tem vprašanju ni potreben.
Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (zaradi neznosnega trpljenja in nemožnosti izboljšanja zdravstvenega stanja), ki ga je pripravila civilna družba, je državni zbor obravnaval in zavrnil pred desetimi dnevi. Takrat so poslanci tudi izglasovali, da naj bi se o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ljudski glas to pravico nezadostno natančno označuje za evtanazijo) državljani opredeljevali na posvetovalnem referendumu. Referendum, ki za parlament ni zavezujoč, naj bi bil novembra letos.
Uzakonitvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so nekoliko bolj naklonjeni moški kot ženske, ob tem pa pripadniki mlajših populacij (do 30 let in do 45 let) in višje ter visoko izobraženi. Skladno s tako porazdelitvijo s tem projektom soglaša tri četrtine volilcev Levice, dve tretjini volilcev Gibanja Svoboda, polovica volilcev SD, četrtina volilcev SDS in komaj 15 odstotkov volilcev Nove Slovenije (ki ima tudi najstarejše volilno telo).
Vprašanje, ali bi bilo primerno, da bi uzakonili pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, torej močno deli slovensko družbo, kar je potrdila tudi naša tokratna javnomnenjska anketa. Nekatera stanovska združenja uzakonitvi te pravice javno nasprotujejo. Anketirance smo zato vprašali, čigavo mnenje bi najbolj upoštevali, če bi se odločali o tem, da bi to pravico uporabili in prostovoljno končali svoje življenje.
Skoraj dve tretjini vprašanih je odgovorilo, da bi se o tem odločili avtonomno in ne bi upoštevali nikogaršnjega mnenja. Odločenost za avtonomno odločanje o uporabi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je v tesni korelaciji s starostjo: mlajši so nadpovprečno pogosto navajali, da bi upoštevali mnenje zdravnika (39 odstotkov) ali svojcev (8 odstotkov), v starostni skupini nad 60 let pa je le še 18 odstotkov anketirancev navedlo, da bi upoštevali zdravnikovo mnenje, kar 77 odstotkov pripadnikov te starostne skupine je odgovorilo, da bi se o »evtanaziji« odločili avtonomno.
Človek naj si piše sodbo sam …
Kot je znano, so zdravniki močno zadržani do uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ali pa ji celo nasprotujejo (zavoljo ugovora vesti), anketni rezultati pa kažejo, da bi zdravnikovo mnenje upoštevala le dobra četrtina vprašanih, še veliko manj ljudi (5,6 odstotka) pa bi upoštevalo mnenje svojcev. Možnosti, da bi prisluhnil mnenju duhovnika, ni izbral noben anketiranec.
Ugotovimo lahko, da anketni rezultati pritrjujejo stališču predlagateljev zakona, da je »pravica do končanja lastnega življenja … integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi ideali in prepričanji, del katerih je tudi ocena o lastnem zdravju in stopnji dostojanstva, ki mu jo zdravje, ko to začenja pešati, še pušča«. Prav tako izpričujejo visoko stopnjo odločenosti najstarejših, da želijo avtonomno odločati o svojem nehanju, saj gre za starostno skupino, v kateri je prisotna večja verjetnost za huda, tudi neozdravljiva bolezenska stanja in z njimi povezano trpljenje.
Stališča o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so tesno povezana z vrednotnim sistemom posameznika in njegovo ideološko usmerjenostjo. Z anketo smo zato tudi preverjali, kako se zagovorniki oziroma nasprotniki uveljavitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja opredeljujejo do drugih družbenih konfliktnih, pogosto ideološko determiniranih vprašanj. Ugotovimo lahko, da ljudje, ki podpirajo uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, prevladujoče ne podpirajo smrtne kazni (53 odstotkov), podpirajo pa pravico do splava (89 odstotkov), umetno oploditev samskih žensk (77 odstotkov), spremembo spola (52 odstotkov) in gradnjo jedrskih elektrarn (70 odstotkov). Zanimivo je, da je med nasprotniki pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prisoten še večji delež nasprotnikov smrtne kazni (73 odstotkov), da pa so v tem taboru razdeljeni na pol pri vprašanjih abortusa in umetne oploditve samskih žensk – polovica nasprotnikov pravice do »evtanazije« nasprotuje tudi pravicama do splava in do umetne oploditve samskih žensk, druga polovica pa obe omenjeni pravici zagovarja. Nasprotniki tako imenovane evtanazije (ki to v resnici ni) v tričetrtinskem deležu nasprotujejo spremembi spola oziroma se strinjajo z gradnjo jedrskih elektrarn.
Referendum ni potreben
Referendumu o zakonu o prostovoljnem končanju življenja so najmanj naklonjeni volilci koalicijskih strank, ki sicer prevladujoče podpirajo zakonsko regulacijo pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Da referendum, ki naj bi bil posvetovalnega značaja, ni potreben, meni 74 odstotkov volilcev SD, 64 odstotkov volilcev GS, 60 odstotkov volilcev Levice, a samo 32 odstotkov volilcev SDS. Večina volilcev te stranke, 58 odstotkov, meni, da je referendum potreben. Tako tisti, ki podpirajo »evtanazijo«, kot tisti, ki je ne podpirajo, v domala enakem deležu (okoli 55 odstotkov) menijo, da referendum o tem ni potreben.
V anketah javnega mnenja anektirani praviloma izražajo prevladujoče odklonilen odnos do izvajanja referendumov, pogosto pod vplivom zatrjevanj, da gre za nepotrebno trošenje javnih sredstev.
Preberite še:
- #VoxPopuli Marčevski premor po februarskih pretresih
- #VoxPopuli Pirc-Musarjeva spet na vrhu lestvice, Fajonova se poslavlja z nje
