Anketirance so tokrat prosili, naj ocenijo delo predsednika vlade. Da Robert Golob kot predsednik vlade dela zelo slabo, je menilo 27,1 odstotka vprašanih, da dela slabo, jih je menilo 16,3 odstotka, dobro 31,4 odstotka, zelo dobro 16,3 odstotka in odlično 8,3 odstotka. Ta rezultat, preveden v šolske ocene od 1 (zelo slabo) do 5 (odlično), da povprečno oceno 2,62. To je torej po šolsko (zelo) slaba trojka.
Za Roberta Goloba to glede na vse okoliščine niti ni tako slab izid. Če to oceno, ki je ocena dela predsednika vlade kot posameznika, primerjamo z oceno anketirancev o delu vlade kot celote, lahko ugotovimo, da je Golob osebno deležen nekaj več simpatije javnosti kot pa vlada, ki jo vodi. Vprašanji seveda nista neposredno primerljivi, je pa opazno, da delo vlade kot neuspešno ocenjuje dve tretjini anketiranih, medtem ko delo Goloba kot slabo ali zelo slabo ocenjuje manj kot polovica istih anketirancev.
Preberite še:
- #VoxPopuli Malo manj nezadovoljni z Golobovo vlado
- #VoxPopuli Lestvica priljubljenosti: Nataša Pirc Musar ostaja na vrhu, Tanja Fajon se vrača
Če pa oceno 2,62 za Golobovo vodenje vlade primerjamo z oceno iz lanskega novembra, ko so nazadnje v anketi Vox populi postavili enako vprašanje, vidimo, da se je odnos javnosti do slovenskega premierja v tem času nekoliko popravil na bolje. V novembrski anketi je Golob namreč za svoje delo dobil oceno 2,33. Še prej, februarja lani, pa so mu anketiranci dali precej višjo oceno: 3,06.
Vprašanja o oceni dela predsednika vlade v anketah Vox populi postavljajo že zadnjih dvajset let – ne sicer vsak mesec, ampak dvakrat ali trikrat na leto. V vseh teh letih je najnižjo oceno marca 2011 dobil Borut Pahor, znašala je 2,22. Tudi najvišja ocena je šla Borutu Pahorju, decembra 2008 so njegovo vodenje vlade ocenili s 3,60. V tem okviru gledano Golobovih tokratnih 2,62 ni ravno najslabša ocena, gotovo pa ne kaže na splošno zadovoljstvo javnosti s tem, kako vodi vlado.
Čez Drnovška ga ni
S kakšnim Drnovškom se ne more primerjati. Na vprašanje, kateri od dosedanjih predsednikov vlade je najbolje opravljal funkcijo, je večina sodelujočih v anketi, 54,9 odstotka, odgovorila, da je to Janez Drnovšek. Daleč zadaj je Janez Janša s 16,9 odstotka in nato Borut Pahor z 10,3 odstotka glasov. Vsi drugi so prejeli zelo majhne deleže, sedanji premier Robert Golob denimo 3,1 odstotka glasov.
Enako vprašanje v anketi Vox populi postavljajo že dolga leta in odgovor je vedno, da je bil Drnovšek najboljši. Kot kaže, je Janez Drnovšek v slovensko zavest vpisan kot prototip, vzor pravega premierja, takšnega, kot mora biti.
Najboljši in najslabši ministri
Niso pa anketirance spraševali samo o premierju, ampak tudi o vseh preostalih članih vlade, torej o ministrih. Prosili so jih, naj naštejejo tri ministre, ki najbolje opravljajo svoje delo, in tri ministre, ki svoje delo opravljajo najslabše.
Med ministri, ki delajo najbolje, prepričljivo vodi Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, po novem pa tudi predsednik SD (v času, ko je potekalo anketiranje, to še ni bilo znano, Han takrat še niti svoje kandidature za predsednika stranke ni napovedal, tako da to dejstvo ni moglo vplivati na rezultat). Hana je kot ministra, ki najbolje opravlja svoje delo, navedlo kar 30 odstotkov anketiranih. Han je pač javnosti poznan in všečen minister. Ni konflikten in se predstavlja kot nadstrankarski in povezovalni član vlade. Tudi na lestvici priljubljenosti je najvišje uvrščen od vseh članov vlade. Matjaž Han je bil tudi najbolje ocenjeni minister v prejšnji tovrstni anketi novembra lani. Takrat je dobil še malo več, 33,1 odstotka glasov.
Zelo zadovoljni so anketiranci tudi s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ki ga je tokrat med najboljšimi ministri navedlo 22 odstotkov vprašanih. Pol manj, 10,3 odstotka, jih je navedlo ministrico za kulturo Asto Vrečko. Več kot pet odstotkov glasov so prejeli še obrambni minister Marjan Šarec (8,3 odstotka), ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek (8 odstotkov) in minister za delo Luka Mesec (5,1 odstotka).
In kateri minister najslabše opravlja svoje delo? Po mnenju največjega deleža anketirancev je to ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Težave zdravstvenega sistema in zdravniška stavka, ki je še kar ni konec, so gotovo prispevali k temu, da je javnost prepričana, da ministrica ni dobro opravila svojega dela. Ni pa njeno prvenstvo med najslabšimi ministri tako izrazito kot je Hanovo med najboljšimi. Takoj za Prevolnik-Ruplovo, ki jo je kot najslabšo ministrico navedlo 13,1 odstotka anketiranih, si drugo do tretje mesto delita minister za delo Luka Mesec in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki ju je navedlo po 12,3 odstotka anketiranih. Ministri, ki so prejeli več kot pet odstotkov glasov, so še Alenka Bratušek (10,3 odstotka), Asta Vrečko (9,1 odstotka), minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (7,1 odstotka) in Marjan Šarec (5,1odstotka).
