Predsednik sveta RTV Slovenija Gora Forbici je na novinarski konferenci uvodoma spomnil, da so svetnice in svetniki že pred letom dni na vlado naslovili apel za dvig prispevka in premislek o sistemski ureditvi oziroma izboljšanju sistemske ureditve RTV Slovenija. »To je bilo v letu dni le delno uresničeno. Vlada je resda lani avgusta dvignila RTV prispevek za dovoljenih 10 odstotkov, vendar pa hkrati še ni bila niti objavljena niti poslana v javno razpravo novela zakona o RTV Slovenija, ki je bila najavljena za konec lanskega leta in s pomočjo katere naj bi ustanovitelj, se pravi država oziroma vlada in državni zbor v njegovem imenu, poskrbela za stabilnejše financiranje RTV Slovenija,« je dejal Forbici.
Po njegovih besedah je dvig prispevka v letu 2025 prinesel dodatnih devet milijonov evrov, vendar so jih v resnici vladni dogovori s sindikati javnega sektorja tudi odnesli. "Vlada je v tem času od spremembe zakona o RTV Slovenija in novega sveta RTV in tudi od začetka mandata prve uprave RTV sklenila s sindikati dva dogovora, prvega v letu 2023, ki je imel za hišo finančne posledice že v letu 2024, in potem še plačno reformo javnega sektorja, ki prinaša finančne posledice v letošnjem letu," je dejal predsednik sveta RTV Slovenija. Kot je pojasnil, so bili glede na omenjena dogovora stroški za plače že šest milijonov višji kot leta 2023, plačni stroški pa se bodo zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja povečevali še v prihodnjih letih.
"Težava je tudi v tem, da se nam slabša likvidnostna situacija. Iz meseca v mesec se nam povečuje znesek kredita, ki ga imamo pri državni zakladnici. Zavoljo tega je hiša že morala prestaviti izplačilo regresa iz februarja na maj, z izplačilom aprilske plače," je dejal Forbici. To pomeni, da bo RTV Slovenija po izplačilu regresa zaposlenim v negativnem stanju oziroma bi po sedanjih predvidevanjih počasi prišla na osem milijonov minusa pri državni zakladnici.
Odgovore pričakujejo do 1. junija
Svet RTV Slovenija je zato s sklepom pozval vlado, naj do 1. junija sporoči natančen znesek in dinamiko izplačila dodatnih sredstev za sofinanciranje programov narodnostnih skupnosti, ki jih je obljubila že konec lanskega leta. Prav tako so vlado pozvali, naj znova zviša RTV prispevek. Kot so poudarili svetniki, lanska odločitev o povišanju RTV prispevka nikakor ni odpravila celotnega zaostanka za rastjo stroškov, ki je nastal v preteklih 12 letih, zato od vlade pričakujejo, »da tudi letos uporabi zakonsko možnost in ponovno uskladi njegovo višino«.
Ob tem predlagajo razmislek o uvedbi pravičnejše progresivne dajatve, ki bi bila odvisna od višine dohodka posameznega davkoplačevalca. Takšna dajatev bi obenem odpravila sedanjo nepravično obravnavo posameznikov, ki živijo v manjšinah, zlasti v enočlanskih gospodinjstvih. Ti namreč po obstoječi ureditvi k delovanju RTV Slovenija prispevajo nesorazmeren višji delež. »Tako kot zdravstvo, šolstvo in državno upravo bi tudi javni medijski servis veljalo razumeti kot javno storitev, h kateri na solidaren in pravičen način prispevamo vsi – v javno dobro,« so svetniki zapisali v pozivu.
Pisno zagotovilo vlade o sofinanciranju je neizpolnjeno
Največji problem svetniki RTV Slovenija vidijo v tem, da je vodstvo konec lanskega leta od pristojnih dobilo pisno zagotovilo o sofinanciranju produkcije programov za manjšine. V programsko-poslovni načrt je tako uprava vključila dodatni prihodek v vrednosti 11 milijonov evrov. Manjši del teh sredstev je dejansko zagotovljen v letošnjem državnem proračunu, preostanek pa naj bi vlada zagotovila do jeseni, »upoštevaje že sprejeti finančni načrt«, so v aprilskem dopisu zapisali v generalnem sekretariatu vlade.
Svetniki poudarjajo, da uprava RTV Slovenija na podlagi tega dopisa »verjame, da bo ustanovitelj sledil dani obljubi in zagotovil še dodatnih 8,5 milijona evrov«. Dodajajo, da tem zagotovilom želijo verjeti tudi članice in člani sveta, a kot nadzorni organ »si zanašanja na ohlapne formulacije ne moremo privoščiti«.
Svetniki RTV Slovenija so ministrstvu za kulturo še predlagali, da v najkrajšem možnem času predstavi in v javno razpravo pošlje predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija. »Predlagamo, da novela v skladu z evropskim aktom o svobodi medijev vsebuje omembo primernega in stabilnega financiranja. To pa naj izhaja iz dejanskih potreb in obsega javne službe, predvsem pa naj se avtomatično prilagaja dvigu življenjskih stroškov. V tem kontekstu pričakujemo, da bo novela prinesla tudi bolj natančno opredelitev javne službe,« so še dejali.
