Med študentskimi deli prevladujejo predvsem dela v prodaji in dela s strankami, administrativna dela, strokovna dela z različnih področij, delo v gostinstvu in fizična dela. Mednje spadajo pakiranje, deklariranje, vrtnarska dela in skladiščna dela.
Raziskava Mladi in trg dela, ki je bila izvedena maja letos, je pokazala, da je študentsko delo mladim pomembno z več vidikov. Omogoča jim boljši življenjski standard, z zasluženim denarjem pa si lahko privoščijo izpit za avto, telefon ali izlet. Omenjali so tudi pridobivanje delovnih izkušenj in hiter in varen zaslužek, saj študentski servis zalaga plačila vnaprej.
Kar 60 odstotkov mladih je izpostavilo, da bi si težko privoščili študij brez študentskega dela, tako da študentsko delo še vedno predstavlja socialni korektiv. »Zaradi omejenih državnih štipendij in visokih stroškov življenja študentsko delo pomembno prispeva k finančni neodvisnosti študentov. Omogoča jim, da si lažje pokrivajo stroške bivanja, prehrane, študijskega gradiva in drugih potrebščin, ne da bi bili v celoti odvisni od staršev,« so ugotovili v raziskavi.
Študentsko delo šteje za pokojnino
Z vsakim opravljenim študentskim delom dijaki in študenti prispevajo v pokojninsko blagajno. Od leta 2015 se namreč zanj plačujejo obvezni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da se čas, v katerem mladi opravljajo študentsko delo, šteje v pokojninsko dobo.
Večina mladih študentsko delo opravlja do tri mesece letno, pri čemer je nacionalno povprečje na 2,5 meseca na leto. Mladi s študentskim delom v približno petih delih dobijo eno leto pokojninske dobe.
Raziskava je pokazala še, da se 62 odstotkov mladih po zaključenem izobraževanju zaposli pri enem od delodajalcev, pri katerem so prej opravljali študentsko delo. Večji del, dobrih 90 odstotkov mladih, pa takoj uspešno preide na trg dela.
