Le nekaj ur po tem, ko je v ponedeljek svet RTV Slovenija vlado in ministrstvo za kulturo znova pozval k ukrepanju glede finančne situacije nacionalne radiotelevizije, je ministrstvo v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o RTV Slovenija. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Marka Rusjana predlog pomeni »resen pristop k posodobitvi največjega kulturnega zavoda in pomembnega javnega medijskega servisa«. Kot je dejal, je vlada v tem mandatu že omogočila več avtonomije RTV Slovenija, tokrat pa gre za »naslednjo fazo stabilizacije in prenove delovanja«
Prispevek bo usklajevan z inflacijo
Predlog predvideva, da bi se višina RTV-prispevka po novem letno usklajevala z inflacijo. Po Rusjanovem mnenju je to »ukrep, ki zapolnjuje 12-letno luknjo, v kateri se prispevek ni prilagajal življenjskim stroškom«. Sočasno pa predlog novele zakona predvideva še krepitev finančnega odbora, ki bo moral podati soglasje k cenikom in drugim finančnim odločitvam, preden jih obravnava svet zavoda. Odbor bodo sestavljali finančni strokovnjaki, ki naj bi, pravi Rusjan, »upravi pomagali na bolj učinkovit način«. Dodaja, da spremembe določajo tudi jasnejša razmerja med upravo, svetom in finančnim odborom, da bo »zavod lahko kos izzivom prihodnosti«.
Predsednik sveta RTV Slovenija Goran Forbici pa opozarja, da pomeni ponovna ločitev programskega in poslovnega nadzora med dva organa – svet in finančni odbor – »dva koraka nazaj«. Po njegovih besedah je bil prav takšen model eden ključnih razlogov, da je RTV Slovenija »programsko in poslovno capljala na mestu zadnjih 20 let«. »Kakovost programa je neposredno odvisna od kakovosti poslovnih procesov. Posodobitve programskih vsebin ni mogoče doseči brez sočasne posodobitve poslovanja, kadrovske politike in finančnega upravljanja – zato je nujno oboje misliti in nadzirati skupaj, znotraj enega organa,« opozarja in dodaja, da obstaja nevarnost, da bi lahko razširitev pristojnosti finančnega odbora odprla vrata večjemu političnemu vplivu na zavod. »Finančni odbor bosta sestavljala tudi predstavnika vlade – kar samo po sebi ni problematično, če odbor ostane svetovalen. Toda če dobi odločujočo vlogo nad poslovanjem in financami, ob tem pa svet izgubi vpogled v poslovno dokumentacijo, pomeni to realno tveganje nove politizacije RTV Slovenija. Kdor nadzira finance, nadzira tudi program,« je dejal. Upa, da bosta vlada in ministrstvo predvideno spremembo še enkrat premislila.
Pomembna novost v noveli je tudi vključitev glasbene produkcije v javno službo RTV Slovenija. V to kategorijo bodo po novem sodili Simfonični orkester RTV Slovenija, big band, otroški in mladinski zbor ter založniški oddelek. Kot je poudaril Rusjan, gre za korak, ki je »nujen in tudi edini finančno vzdržen«. »V državi ni veliko orkestrov, ki niso del javnih zavodov – zato je prav, da te enote postanejo stabilen del javne službe,« je še dejal.
V skladu s predlogom bi se del narodnostnih programov, ki predstavljajo kar deset odstotkov proračuna RTV Slovenija, odslej financiral iz sredstev državnega proračuna, in sicer iz sredstev urada za narodnosti. Letna višina tega financiranja ustreza osmim odstotkom zneska RTV-prispevka, zbranega v preteklem letu. Kar zadeva zagotovitev dodatnih sredstev za manjšinske programe v tem letu, k čemur se je vlada pisno zavezala, pa Rusjan pojasnjuje, da gre za razmerje med RTV Slovenija in uradom za narodnosti. »Minister za kulturo pri tem nima konkretnih podatkov, saj gre za ločeno odgovornost,« je pojasnil.
Hiter zakonodajni postopek
Po oceni ministrstva spremembe sicer ne rešujejo vseh težav, a predstavljajo nov okvir, ki omogoča stabilno financiranje. »Zavod se bo lahko postavil na nove temelje in nadaljeval delovanje brez dodatnih pretresov,« meni Rusjan. Zakon bo šel v obravnavo po skrajšanem postopku, kar pomeni, da bi ga lahko v državnem zboru sprejeli že julija ali septembra. Spomnimo, da ima vlada sicer čas do 1. septembra, da znova uskladi višino RTV-prispevka, nato pa je do naslednjega posega zopet treba čakati eno leto. Na vprašanje, ali obstaja možnost referenduma, pa državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan odgovarja, da »so referendumi mogoči pri vseh zakonih, a to ni vprašanje za ministrstvo, temveč za opozicijo«.
Čeprav so svetniki predlog pričakovali že konec lanskega leta, je zdaj, kot kaže, vendarle na mizi. V času javne razprave, ki traja do 1. junija, bo ključna razprava tudi o tem, ali predlog res odpravlja strukturne težave financiranja javne medijske hiše ali pa gre zgolj za delno prilagoditev obstoječega sistema.
