Poslanca Svobode in SD Robert Janev in Jonas Žnidaršič sta v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), s katero želita odpraviti obvezno članstvo v zbornici. To sta utemeljila s trditvijo, da tisti, ki so zgolj lastniki manjših kmetijskih ali gozdnih zemljišč in ne opravljajo kmetijske ali gozdarske dejavnosti, obvezno članstvo dojemajo kot nedemokratično prisilo. Po njunih navedbah naj bi se zbornica tudi premalo posvečala interesom pravnih oseb, nizka volilna udeležba (10,15-odstotna) na volitvah v organe zbornice oktobra 2024 pa naj bi dokazovala skromno zanimanje za združevanje v zbornico in sodelovanje v njenih organih.
V spremembe zaradi hvalisavega Janeza Janše
Pika na i, zakaj bi bilo treba odpraviti obvezno članstvo, je po mnenju predlagateljev to, da si je kmetijsko zbornico po zadnjih volitvah prisvojila Janševa SDS. Namesto analize, na podlagi katere se zavzemata za prostovoljno članstvo v KGZS, sta Janev in Žnidaršič v obrazložitvi predlaganih zakonskih sprememb med drugim zapisala: »Čeprav statut KGZS določa, da je zbornica avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija, sta po zadnjih volitvah njena neodvisnost in avtonomija končani. Predsednik največje opozicijske stranke je javno izjavil 'po lanskih evropskih volitvah in volitvah v KGZS, na katerih je slavila SDS', s čimer je nedvoumno priznal, da je ta stranka z zmago na volitvah prevzela KGZS tako politično kot upravljalsko. Predsednik največje opozicijske stranke se s prevzemom zbornice javno hvali in jo predstavlja kot svojo zmago, kar jasno kaže, da je stranka kmetijstvo izkoristila za širjenje političnega vpliva. To pomeni, da se je politika KGZS podredila strankarskim interesom in s tem izgublja kredibilnost. Takšna zbornica težko opravlja svojo vlogo kot nepristranski in strokovni zastopnik svojih članov. Zato tudi ni več mogoče zahtevati obveznega članstva za tiste člane, ki temu nasprotujejo.«
Analizo posledic predlaganih sprememb zakona o KGZS pogreša tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora (DZ). »Ker je narava članstva eden od konstitutivnih elementov zbornične ureditve, je poseg vanjo zahteven in bi moral temeljiti na celoviti presoji učinkov in posledic. Da bi bila ta opravljena, iz zakonodajnega gradiva ni razvidno,« so v svojem mnenju zapisali državnozborski pravniki.
Pomanjkljive rešitve
ZPS je spomnila, da je ustavno sodišče leta 2022 že presojalo ureditev, ki se nanaša na obvezno članstvo fizičnih oseb v kmetijski zbornici, in odločilo, da ta ni v neskladju z ustavo. Poudarilo je, da obvezno članstvo v KGZS in s tem obvezno plačevanje članarine zagotavljata neodvisnost in strokovno izvajanje temeljnih nalog zbornice. Brez obveznega članstva bi po mnenju ustavnih sodnikov grozila nevarnost, da bi se članski krog zmanjšal, zbornica pa bi izgubila transparentnost.
Pravniki DZ so izpostavili, da predlagana rešitev v zakonsko ureditev vgrajuje možnost, da članstvo v zbornici bistveno upade ali da ga celo v celoti izgubi. Ker bi to vplivalo na sposobnost nadaljnjega delovanja zbornice, bi bilo treba po mnenju ZPS zakonsko ureditev dograditi z rešitvami, ki bi zagotovile nadaljnje izvajanje javne službe in javnih pooblastil, ki jih zbornica opravlja na podlagi veljavnega zakona.
Naslov zakona ne ustreza vsebini
Zakonodajalec je, kot opozarja ZPS, ob morebitni uvedbi prostovoljnega članstva dolžan pretehtati vpliv te rešitve tudi na druge elemente zbornične ureditve. Preučiti bi denimo moral, ali lahko zbornica še naprej izvršuje ustanoviteljske pravice nad zavodi in centri, katerih lastnica je država. Nadalje bi se moral opredeliti do tega, ali naj delovanje zbornice, ki bi imela prostovoljno članstvo, še naprej ureja poseben zakon. Pravniki državnega zbora se sprašujejo tudi o smiselnosti ohranjanja določb veljavnega zakona o KGZS, ki določajo sedež, sestavo in način oblikovanja ter delovanja organov zbornice, kvorum, način odločanja, vsebino statuta, razmerja med zbornico in drugimi organi ter revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja. V veljavi bi ostala tudi zakonska določila, ki urejajo teritorialno organizacijo zbornice, veljavnost statuta vežejo na soglasje vlade, glede plač zaposlenih v zbornici pa napotujejo na predpise, ki veljajo za državne organe in javne uslužbence.
Poslanska novela v člene, ki vse to urejajo, ne posega. »Sprememba zakonske ureditve bi morala biti izvedena celovito in dosledno. Tega s predlaganimi spremembami, oblikovanimi kot novela, ni mogoče zagotoviti, poslovniška ureditev pa spreminjanja in dopolnjevanja določb veljavnega zakona, v katere predlog zakona ni posegel, ne dopušča,« je kritična ZPS, ki se je obregnila tudi ob naslov zakonske materije. To je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, čeprav v njem ni niti sledu o kakršnih koli dopolnitvah.
