Gregor Štibernik je eno prepoznavnejših imen na področju zaščite intelektualne lastnine v Sloveniji in Evropi. Že več kot 20 let se ukvarja z vodenjem, razvojem in zaščito avtorske in sorodnih pravic pri nas. Je član upravnih odborov mednarodnih organizacij, kolektivno organizacijo AIPA, ki pri nas edina ščiti pravice avdiovizualnih ustvarjalcev, vodi od začetka njenega delovanja.
Zakaj sta kolektivno uveljavljanje in zaščita pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del tako pomembna?
Na področju avtorske in sorodnih pravic v avdiovizualnem sektorju AIPA deluje že 15 let, pri čemer ščitimo tako domače ustvarjalce, ki jih je več kot 1200, kot tudi vse tuje: od Stevena Spielberga do Toma Cruisa ter producentske hiše, kot sta Disney ali Warner Brothers. Naše delo je ključno, saj pravilno uresničene pravice ustvarjalcem avdiovizualnih vsebin ne zagotavljajo le dodatnih prihodkov poleg osnovnega zaslužka, temveč tudi utrjujejo temelje za nadaljnji razvoj domače avdiovizualne ustvarjalnosti. Ta razvoj bogati slovensko kulturo, pogosto spregledana pa je tudi pomembna vloga slovenske avdiovizualne industrije pri krepitvi javnih financ. Vsak evro, vložen vanjo, posredno ustvari 1,8 evra vrednosti.
Kdo največkrat krši pravice?
Nismo inšpektorat ali agencija, temveč se s kršitvami pravic ukvarjamo na sistemski ravni, saj jih v skladu z zakonom in dovoljenji Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino aktivno ščitimo. Omenil bi predvsem dve področji, na katerih se pojavljajo največje težave. Prva so velike pretočne platforme, ki svojih prihodkov nočejo razkriti, še manj pa želijo pravično deliti finančni uspeh, ustvarjen z uporabo avdiovizualnih del. Tako v Sloveniji kot v številnih drugih evropskih državah še vedno ne plačujejo poštenih in ustreznih nadomestil, zato si prizadevamo za čimprejšnjo ureditev zaščite na tem področju. Drugo, morda še bolj akutno področje je umetna inteligenca, ki s sistemi za ustvarjanje avdiovizualnih vsebin močno posega v delo igralcev, režiserjev in drugih ustvarjalcev. Brezplačna uporaba njihovih del ni poštena. Če nekdo z intelektualnim in kreativnim delom drugega ustvarja zaslužek ali trenira nove sisteme, mora prej urediti pravice, pridobiti ustrezna dovoljenja in plačati pošteno nadomestilo, tako kot velja na vseh drugih področjih uporabe del, zaščitenih z avtorsko in sorodnimi pravicami.
Kako kršitve sploh ugotovite?
Na kršitve postanemo pozorni, ko gre za oblike uporabe, v katerih zakon predpisuje zaščito pravic avdiovizualnih ustvarjalcev. Gre za širše prepoznavne vzorce, ko denimo na enem področju pravice že veljajo in jih uveljavljamo, drugo pa ostaja nepokrito. Če se navežem na pretočne platforme: televizijski programi, kabelski operaterji in drugi uporabniki avdiovizualnih del plačujejo nadomestila, ko predvajajo avdiovizualna dela, mi jih nato razdelimo upravičencem – našim članom in organizacijam ali zastopnikom tujih ustvarjalcev. Tako vzdržujemo krog in podpiramo novo avdiovizualno ustvarjalnost.
Kako lahko ukrepate, kadar zaznate kršitev?
Pogoj, da lahko ukrepamo, je najprej zakon in nato na njegovi podlagi pridobljeno dovoljenje za zaščito pravic za določene oblike uporabe avdiovizualnih del. Če se navežem na nedavni primer z nekaterimi slovenskimi kinematografi. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) predpisuje primerno nadomestilo za igralce in druge izvajalce v avdiovizualnih delih, s katerimi kinematografi ustvarjajo prihodke od javnega prikazovanja filmov, posredno pa zaradi svoje kinematografske dejavnosti prodajajo tudi pijačo, pokovko, tržijo lokale v svojih centrih in še bi lahko našteval. Nadomestilo ni obveznost filmskih producentov ali distributerjev, kot je slišati, ampak ga morajo po izrecnem določilu ZASP plačevati kinoprikazovalci. S takim sistemom se zagotavlja, da izvajalci prejemajo delež ekonomskih koristi, ki jih ustvarja uporaba filmov v kinematografih. Podobno kot v Sloveniji že vrsto let glasbeni izvajalci prejemajo nadomestilo, ko se skladba, ki jo izvajajo, zavrti na radijskem programu. Ker imamo za zbiranje te vrste pravic ustrezno dovoljenje, smo že razpisali pogajanja za določitev ustrezne in primerne tarife. Zdaj so na vrsti uporabniki.
Kako pa komentirate odziv nekaterih slovenskih kinematografov, ki so prekinili predvajanje naših filmov zaradi zahtevanega plačevanja nadomestil za predvajanje filmov?
Menim, da je bila ta odločitev prenagljena in ne koristi nikomur, ne našim avdiovizualnim ustvarjalcem ne kinematografom, ki so ključni člen v predvajanju domače avdiovizualne produkcije. Sistem nadomestil je trend v evropski zakonodaji, ki ga v kombinaciji s kolektivnim upravljanjem zagovarjajo vsa krovna združenja ustvarjalcev v Evropi, Slovenija ima eno najsodobnejših zakonodaj in prepričan sem, da bomo tudi tukaj zagotovili njeno spoštovanje.
Kje ste trenutno v zvezi s tem, je dogovor blizu?
Pričakujem, da bodo uporabniki upoštevali zakon, se odzvali na povabilo in da bomo kmalu začeli konstruktiven dialog za dosego primerne tarife. Zakon je tu jasen, postopek sprejemanja je bil transparenten in vključujoč. Najmanj si želimo dolgotrajnih postopkov, ki so stroškovno lahko izjemno obremenjujoči, sodna praksa pa kaže, da je pravica na strani najšibkejšega člena.
O kolikšnih zneskih je sploh govor?
Anketa Valicona je pokazala, da zvišanje cene vstopnic za nekaj deset centov obiskovalcev ne bi odvrnilo od ogleda filma. Po naših ocenah bi takšno letno nadomestilo na ravni celotne kinematografije v državi obsegalo odstotek ali dva, pri čemer slovenski kinematografi samo s prodajo vstopnic ustvarijo šest milijonov evrov prihodkov na leto, ne upoštevaje prodaje pokovke, pijač, različnih dogodkov ali oddaje nepremičnin, kar vse ponujajo in se oplaja zaradi filmov, ki jih prikazujejo.
Kako daleč pa ste pri preprečevanju piratstva v Sloveniji pri posameznikih? V Nemčiji imajo to zelo dobro urejeno, zakaj se ne da tudi pri nas?
Piratstvo je samo ena od oblik zastonjkarske kulture, ki jo je prinesel splet. Ali je dobro kosilo zastonj? Ni, ker je nekdo vanj dal dobre sestavine in svojo kreativnost, idejo. Ali je mnenje pravnika ali finančnega svetovalca brezplačno? Ni. Torej, različne oblike produktov imajo svojo ceno in plačilo omogoča ljudem v ozadju teh produktov, da najprej normalno živijo in v nadaljevanju razvijajo svoje delo in ustvarjajo. Piratstvo je sicer stvar drugih pristojnih organov, mi pa ga najostreje obsojamo. Kako se mu zoperstaviti, lepo dokazuje projekt Baza slovenskih filmov, ki je odličen in odmeven pristop k reševanju te problematike.
Kaj se je v Sloveniji od domačih avdiovizualnih del najbolj gledalo v lanskem letu?
Najbolj gledano avdiovizualno delo na televizijah v prejšnjem letu je bila serija Pro Plus Skrito v raju. Prva epizoda prve sezone je namreč imela več kot 352.000 gledalcev. Sledijo prva epizoda četrte sezone serije Ja, chef!, prav tako v produkciji Pro Plusa, dokumentarni televizijski film Radio Ga Ga v produkciji RTV Slovenija, dokumentarni film Črni Peter v produkciji RTV Slovenija, celovečerni film Dedek gre na jug v produkciji A Atalanta, mini serija Življenje Tomaža Kajzerja v produkciji RTV Slovenija in mladinski film Gremo mi po svoje 2 v produkciji hiše Vertigo. Podatki iz prve petletke kažejo, da so domača dela na televiziji izjemno dobro gledana – še zlasti v primerjavi s tujimi avdiovizualnimi deli. Zato si želimo še več slovenske produkcije. Vsako leto nastaja tudi več odličnih kinouspešnic, hkrati pa naši filmi redno osvajajo ugledne mednarodne nominacije in nagrade. Dejstvo je, da večje vlaganje v industrijo prinaša boljše rezultate, napovedana podpora države avdiovizualni ustvarjalnosti pa kaže na spodbuden trend, ki lahko v prihodnje obrodi še več uspehov. Naša naloga je poskrbeti za to, da vsi členi v tej industrijski verigi za svoje delo prejmejo čim več sredstev, ki jim pripadajo.
