Po oktobrskih volitvah organov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je začela kot njihova zmagovalka po zbornici takoj kadrovsko lomastiti Janševa SDS. V Gibanju Svoboda so se ob asistenci Socialnih demokratov (SD) na to odzvali s predlogom novele zakona o KGZS, s katero so želeli odpraviti obvezno članstvo v zbornici in jo s tem spraviti na kolena. Imeni za ta politični manever sta posodila poslanca Svobode in SD Robert Janev in Jonas Žnidaršič, ki sta zakon vložila v zakonodajni postopek.
Trije možni scenariji
Državni zbor je o njem pred dobrim mesecem najprej opravil splošno razpravo in zgolj z glasovi poslancev Svobode odločil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Sopredlagatelj Jonas Žnidaršič ni bil navzoč na seji državnega zbora niti med splošno razpravo niti med glasovanjem o primernosti zakona. Na zeleno tipko v prid zakona ni pritisnil niti nihče drug iz SD. Trije poslanke in poslanci niso glasovali, štirje pa so se pridružili trideseterici, ki je ocenila, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli ga niso niti v Levici niti v SDS in Novi Sloveniji ter nepovezani poslanci.
Ker torej predloga novele zakona, ki ukinja obvezno članstvo v KGZS, razen Svobode ne podpira nobena druga poslanska skupina in ker mu nasprotujejo tudi državni svetniki, bi zakon, če ne prej, padel po izglasovanem vetu državnega sveta. Tako so koaliciji ostali na izbiro trije scenariji. Prvi je, da se predlagatelja na debelo posujeta s pepelom ter slabo pripravljen in do slovenskega jezika zelo nespoštljivo napisan zakon sama umakneta iz postopka. Po drugem scenariju lahko njegovo zakonodajno pot že danes konča državnozborski odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če novela na njem ne bi dobila večinske podpore, po tretjem pa ga lahko predlagatelji poskušajo z amandmaji temeljito popraviti.
Rešujejo si ponos in ugled
Po naših informacijah je najverjetnejši zadnji scenarij, kajti težko je verjeti, da bi poslanca koalicijskih strank zakon sama umaknila iz postopka. S tem bi namreč koalicija priznala, da je z rokohitrskim spreminjanjem zakona o kmetijski zbornici znova brcnila v temo. Prvič se ji je to primerilo že pred dobrima dvema letoma, ko je nekaterim članom KGZS omejila pasivno volilno pravico, a je ustavno sodišče to zakonsko spremembo razveljavilo.
Neuradno smo izvedeli, da utegne poslanska skupina Svobode danes z amandmaji rešiti, kar se rešiti da. Obvezno članstvo v KGZS naj bi odpravili le za pravne osebe, medtem ko bi prag za obvezno članstvo fizičnih oseb s 167 povišali na 220 evrov katastrskega dohodka. V tem primeru bi število obveznih članov oklestili za približno petino – z okoli 110.000 na približno 87.000. Toda vprašanje je, ali lahko to izpeljejo zgolj z amandmaji, saj členi zakona, ki urejajo ti vprašanji, vsi niso odprti in torej vanje ni mogoče posegati. Na to je v mnenju, ki se nanaša na predlagano odpravo obveznega članstva za vse, tako za pravne kot za fizične osebe, opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ko je zapisala: »Poslovniška ureditev ne dopušča spreminjanja in dopolnjevanja določb veljavnega zakona, v katere predlog zakona ni posegel.«
Brišejo – pišejo
Veljavni zakon o KGZS ima 47 členov. Osnutek novele poslanskega zakona posega v 27 členov, od tega bi jih devetnajst v celoti črtali. Če bo prostovoljno članstvo veljalo le za pravne osebe, ne pa tudi za fizične, bi morali avtorji zakonske novele z amandmaji preklicati črtanje precejšnjega dela teh členov. Spomnimo, da je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v začetku letošnjega marca poslanske skupine pozvala, naj v KGZS odpravijo obvezno članstvo zgolj za pravne osebe, ki so tudi njene članice. Članarino plačujejo obema zbornicama, čeprav naj bi se kmetijska osredotočala predvsem na problematiko malega kmeta, torej fizičnih oseb, pravne osebe pa naj bi zapostavljala.
Živilska zbornica je zato sama spisala osnutek novele zakona o KGZS, s katerim bi obvezno članstvo ukinila le za pravne osebe, vendar ga ni posvojila nobena poslanska skupina. Nasprotno, omenjena poslanca Svobode in SD sta že teden dni kasneje udarila s svojo zakonsko novelo, s katero bi obvezno članstvo v KGZS ukinila za vse – tudi za fizične osebe. Šele zdaj, ko so v Svobodi spoznali, da bi s tem predlogom pogoreli, bodo morda sledili predlogu Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki nosi datum 7. marec 2025.
Hkrati z odpravo obveznega članstva pravnih oseb v KGZS naj bi se obetalo tudi povišanje vstopnega praga za obvezno članstvo fizičnih oseb v kmetijski zbornici, torej kmetov. Na zadnjih zborničnih volitvah, ki so bile oktobra lani, jih je imelo pravico voliti 110.218. Od leta 2008 je prag za obvezno članstvo 167 evrov katastrskega dohodka. Po novem naj bi bil pri 220 evrih. Če bo to sprejeto, bi se članstvo v KGZS zmanjšalo približno za petino – na okoli 87.000. Odpadli naj bi tisti lastniki zemljišč, ki ne živijo od kmetijstva in ki zbornici plačujejo pavšalni znesek članarine, to je 8,35 evra na leto.
