Predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je prestal prvo branje. Da je primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 38 poslank in poslancev (vsi so iz poslanske skupine Svoboda), proti jih je bilo 30. Zakonu, ki ukinja obvezno članstvo v KGZS, so med drugim nasprotovali v poslanski skupini SDS. »To je zelo političen predlog zakona. Prišel je točno po prevzemu nove oblasti te kmetijske inštitucije,« je dejal Andrej Kosi iz največje opozicijske stranke. Presenetila ga je tudi navedba predlagateljev, da je eden od razlogov za odpravo obveznega članstva v KGZS to, da niso vsi člani zadovoljni z delom zbornice. »Koliko državljank in državljanov pa je zadovoljnih z delom trenutne vlade? Mislim, da tam okrog šestnajst odstotkov. Ja, spoštovani, kaj še delate na oblasti?« je kolege iz koalicije vprašal Kosi.
Vrata v kaos?
Proti zakonu, ki odpravlja obvezno članstvo v KGZS, so glasovali tudi vsi trije člani poslanske skupine nepovezanih poslancev. Tine Novak, prestopnik iz Svobode, je med drugim dejal: »Predlagana sprememba je tvegana, hitra in nevarna, z njo odpiramo vrata v kaos. Resno ogroža stabilnost, učinkovitost in legitimnost ene od osrednjih institucij slovenskega podeželja. Ideja o prostovoljnem članstvu se morda sliši všečno demokratična, svobodna, toda kdor resnično pozna stanje slovenskega kmetijstva, ve, da ta sektor temelji na razpršenih, pogosto majhnih in kapitalsko šibkih gospodarstvih. Ta struktura nujno potrebuje enotno, močno, finančno stabilno organizacijo, ki zastopa interese teh kmetij ter jih povezuje v dialogu z državo, trgom in evropskimi institucijami. Obvezno članstvo ni prisila, je pogoj za obstoj zbornice kot močnega glasu vseh kmetov.«
Proti noveli zakona o KGZS sta bila tudi dva poslanca Levice, dva pa nista glasovala. »Spreminjanje zbornice v interesno združenje peščice veleposestnikov in kmetijskih korporacij, priklopljenih na javne finance pod pretvezo zastopanja skupnega interesa in uresničevanja javnega interesa v kmetijstvu, ni primerno in ni na mestu,« je svojo odločitev proti ukinitvi obveznega članstva v KGZS utemeljila poslanka koalicijske Levice Tatjana Greif.
Nova Slovenija pomagala Svobodi
Da sporni zakon vseeno ostaja v zakonodajnem postopku, se lahko Svoboda zahvali tudi opozicijski Novi Sloveniji (NSi). V tej stranki so sicer ocenili, da gre za revanšističen zakon, saj premier Golob po njihovem mnenju na plečih kmetov prek tega zakona obračunava z največjo opozicijsko stranko. »Tole naj se ustavi v prvi obravnavi. Usedite se s kmeti in najdite rešitev, ki bo imela široko podporo pri kmetijskih organizacijah in pri kmetih samih. Potem pridite z novim predlogom zakona, da bomo lahko razpravljali o strokovnih rešitvah,« je predlagatelje zakona pozval vodja poslancev Nove Slovenije Janez Cigler Kralj. Toda na koncu ni nihče iz NSi glasoval proti »revanšističnemu zakonu na plečih kmetov«. Raje so se odločili za glasovalni post.
Pobudnik zakona, poslanec Svobode Robert Janev, je poudaril, da kot predlagatelj ni zavezan »slepi obrambi vsake rešitve«. »V nadaljevanju sem pripravljen upoštevati vse tehtne razloge in predloge tudi s strani zbornice, stroke, opozicije in civilne družbe,« je napovedal. Eno od rešitev je že med javno razpravo ponudil poslanec Tine Novak. »V naši poslanski skupini namesto prostovoljnega članstva ponujamo premišljeno reformo. Predlagamo dvig cenzusa, torej praga katastrskega dohodka, od katerega bi bilo članstvo v KGZS obvezno. S tem bi ohranili stabilno financiranje, politično težo in organizirano strukturo, ki jo slovensko kmetijstvo krvavo potrebuje,« je pojasnil Novak.
