Vlada je potrdila in v državni zbor poslala novelo gradbenega zakona. Ena od pomembnih novosti zadeva dovoljenja za obstoječe objekte. Po trenutnem predlogu bi za vse objekte in vse gradnje na objektu, zgrajene pred 1. januarjem 1995, veljala domneva, da imajo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje. In sicer pod pogojem, da za objekte ni bil izrečen pravnomočni inšpekcijski ukrep odstranitve objekta ali ukrep v zvezi z nevarnim objektom, iz česar se domneva, da gre za objekt, ki nima škodljivega vpliva na prostor.
Prav tako bi moral biti za objekt plačan komunalni prispevek. Lastniki bi odločbo lahko pridobili (na svojo zahtevo, ni pa ta obvezna), če se objekt od 1. januarja 1995 do datuma vložitve zahteve ni spremenil oziroma so bile poznejše spremembe narejene z gradbenim dovoljenjem, če bi predložil vso zahtevano dokumentacijo za legalizacijo in če bi objekt evidentiral v skladu s predpisi.
Po zdaj veljavni ureditvi domneva izdanega dovoljenja velja za vse objekte, zgrajene pred letom 1968, oziroma za nekatere javne objekte, zgrajene pred letom 1991. Med pripravo sprememb zakona so bile v igri tudi drugačne letnice. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so pojasnili, da je bila letnica 1995 določena zato, ker je takrat država oziroma upravne enote od občin prevzele upravne naloge izdaje lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj. Od takrat so torej na voljo ustrezne evidence, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali imajo posamezni objekti izdana dovoljenja ali ne. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak ne izključuje možnosti, da bi se v parlamentarni obravnavi letnica še dvignila, omenja se leto 2003.
Negativni vpliv na varnost
Do predlaganega dviga letnice so kritični zlasti v Inženirski zbornici Slovenije. Skupaj z Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala so opozorili, da bi takšen premik letnice imel srednje- in dolgoročno zelo pomemben negativen vpliv na varnost grajenega okolja. »Z dvigom letnice, ki vodi v nekritično dovoljevanje nelegalnih oziroma neskladnih objektov, vsi takšni objekti izpred tega obdobja postanejo avtomatsko legalni, tudi tisti, ki so potencialno nevarni, še več, vsi pridobijo gradbeno dovoljenje. Pri takih objektih se lahko nato legalno izvajajo tudi rekonstrukcije, prizidave ali spremembe namembnosti, ki se sicer ne bi smele,« so opozorili. Posledično razlike med tistimi objekti, ki so bili grajeni strokovno, in drugimi ni več. Predvsem laiki ne bodo videli razlike in se sploh ne bodo več zavedali, da bi bilo s slednjimi lahko kar koli narobe, tako tudi ne bodo čutili potrebe, da se kar koli uredi. Na nepremičninskem trgu pa bo cena enih in drugih enaka, so opozorili. »Poleg tega je to zopet nova spodbuda črnograditeljem, naj kar gradijo na tak način, saj je jasno, da se takih objektov nikoli ne ruši, pač pa je treba samo počakati, da prej ali slej postanejo legalni. Ne samo legalni, celo gradbeno dovoljenje dobijo.«
Da so strokovni pomisleki glede varnosti lahko utemeljeni, se strinja tudi Boštjan Trobiš, pooblaščeni inženir za geodezijo in sodni izvedenec za nepremičninske evidence, ki pa se kljub temu zavzema za dvig letnice na leto 2003. Po njegovem mnenju gre namreč za reševanje zatečenega stanja na terenu. Stavbe se uporabljajo, inšpekcija se jih (še) ni dotaknila, poleg tega pa jih je, tudi če so nelegalne, praktično nemogoče odstraniti, če ljudem predstavljajo dom. Lastniki bodo tako prisiljeni plačati vsaj komunalni prispevek in stavbo evidentirati, nepremičnino pa bodo lažje prodali, najeli hipotekarni kredit, morebiti pridobili subvencijo.
Kdaj bodo črnograditeljem stopili na prste?
Hkrati pa tudi Trobiš opozarja, da bi morala država v prihodnje črnograditeljem resneje stopiti na prste. Po njegovih besedah imamo danes digitalna gradbena dovoljenja, določena na parcelo natančno, in posnetke stanja, iz katerih je razvidno, katere stavbe so se spremenile. Lastnike bi bilo torej treba na podlagi križanja teh podatkov v čim zgodnejši fazi pozvati k izjasnitvi. Varovalka je sicer tudi uporabno dovoljenje, saj brez njega danes ni mogoče pridobiti niti hišne številke (oziroma brez dovoljenja za objekt daljšega obstoja, odločbe o legalizaciji oziroma odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja).
»Črnograditelje bi morali loviti, preden je objekt končan. Mogoče bo eden od stranskih učinkov premika letnice na 1995 tudi ta, da se bodo na inšpektoratu kakšnih postopkov znebili. Imajo 10.000 odprtih postopkov oziroma prijav, inšpektorjev pa je premalo. Če ne bi imeli toliko zaostankov, bi lahko redno prečesavali svoje območje in pravočasno reagirali,« ocenjuje Saša Galonja, vodja sektorja za sistem prostora in graditve na ministrstvu.
