Devetošolca z Osnovne šole Solkan Vasja Jug in Rok Susič sta na enem od šolskih sprehodov po mestu opazila stisko učiteljic in vzgojiteljic, kako varno spraviti vse otroke in malčke čez prehod za pešce. Petkrat so morali čakati na zeleno luč, da je bila celotna skupina učencev na drugi strani ceste. Nato sta ugotavljala, da teh težav nimajo le učiteljice in vzgojiteljice, ampak tudi starejši ljudje.
»Stala sva pred semaforjem in opazovala. Starejši ljudje so prišli komaj do polovice prehoda, ko se jim je zelena luč že ugasnila, nato pa so bili zmedeni, niso vedeli, ali naj se vrnejo ali naj nadaljujejo pot. Tudi ko gremo kam s šolo, rdeča luč večkrat razdeli skupino. Takrat nastane zmeda, eni gredo kar čez rdečo, kar ni prav,« je opažanja strnil štirinajstletni Rok Susič.
Tako je iz čisto vsakdanje težave, ki ji večina ljudi ne namenja nikakršne pozornosti, vzniknila ideja za inovacijo, ki bi malčkom, invalidom, starejšim, slepim in slabovidnim ter ljudem z drugimi oviranostmi podaljšala čas zelene luči na semaforju. S senzorjem, vgrajenim v semafor, in posebnim ključkom, ki ga pešec prisloni k semaforju, bi se mu čas zelene luči podaljšal za toliko, da bi lahko varno prečkal cesto. Za idejo, raziskovalno nalogo in inovacijo sta učenca na nedavnem 59. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v konkurenci 240 ekip prejela zlato priznanje. Zveza za tehnično kulturo Slovenije jima ga je podelila v kategoriji arhitektura, gradbeništvo in promet.
»Navdihujoče je, da je to popolnoma njuna ideja,« njuna učiteljica in mentorica Mojca Milone razkrije, da sta Vasja in Rok nadarjena učenca, ki sta jo že na začetku šolskega leta pred vrati počakala z idejo o pripravi raziskovalne naloge. Ko je videla, da ju za delo ni treba loviti po šoli in v resnici onadva čakata nanjo, je vedela, da fanta mislita resno.
Učenca, ki ju ni treba loviti po šoli
Sprva so nameravali zgolj obvestiti občino, da bi avtomatično podaljšala trajanje zelene luči na prehodih, a nato ugotovili, da imajo boljšo in varčnejšo tehnično rešitev. Z uporabo umetne inteligence so preverili, ali je kaj takšnega že na trgu. Ko jih je tudi ta pohvalila, da je njihova ideja unikatna, je bila zagnanost še večja.
»Veliko dela sva opravila na terenu. Postavila sva si raziskovalna vprašanja in hipoteze. Preverila sva, ali so že na voljo kakšne rešitve, ki ljudem z ovirami olajšajo gibanje v prometu. Nato sva v dveh križiščih merila, kakšni so intervali zelene in rdeče luči na prehodih za pešce, merila sva, kako hitro pot opravimo ljudje, ki s hojo nimamo težav. Nato sva merila, koliko časa potrebujejo vrtčevski otroci. Med učitelji sva z anketo preverjala, kakšne težave opažajo v prometu. Izdelala sva načrt in prototip semaforja, nato pa s tehničnimi rešitvami celoten sistem za podaljševanje trajanja zelene luči,« pojasni Vasja Jug.
Nista ostala le pri teoriji
Rok Susič razloži, da nista ostala le pri teoriji, ampak sta uporabnost njune rešitve preverila tudi pri uporabnikih. »Obiskala sva medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica. Pohvalili so najino idejo in poudarili, da bi zelo pripomogla k njihovi prometni varnosti. Da bi preverili, ali je kaj takšnega sploh mogoče vgraditi v že delujoče semaforje, smo obiskali podjetje Shelly Tech, ki se ukvarja z avtomatizacijo. Potrdili so nam, da je ideja odlična. V že izdelane semaforje je verjetno ne bi mogli vgrajevati, bi jo pa lahko v vse nove.«
Predsednik društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec ni skoparil s pohvalami. Veseli ga predvsem to, da njihova navzočnost v mestu ni spregledana ter da mladi prepoznavajo družbene probleme in se zavedajo, da nimamo vsi na svetu enakih možnosti. »Fantoma in mentorici je treba čestitati. Na mladih svet stoji, oni so naša prihodnost,« veselje ob uspehu deli Miljavec.
In kako bi vse skupaj delovalo? Preprosto. Njuna ideja je, da bi na občinah vsem tistim, ki bi upravičeno dokazali, da takšen pripomoček potrebujejo, izdali poseben ključek za podaljšanje trajanja zelene luči na semaforju. Kdor bi si poškodoval nogo, bi ga lahko skupaj z berglami dobil na urgenci. Ko bi vrnil bergle, bi vrnil še ključek. Pomislila sta tudi na zlorabe – v teh primerih bi lahko delovanje ključka blokirali ali ga nastavili na prvotne nastavitve.
Nagrada: počitnice
Mentorica Mojca Milone ju pohvali, da sta nalogo zagovarjala suvereno, se izkazala z vztrajnostjo in izjemno širokim znanjem, ki presega osnovnošolsko. »Spoznala sta se s programiranjem, naučila sta se delati z mikrokrmilnikom, potrebovala sta znanja elektronike, tehnike, tehnologije, fizike in matematike,« našteva. Z nasveti so jima pomagali mentorica, ravnatelj šole, na pomoč je priskočil starejši bratranec, stric google … Nagrade sta se razveselila. »To je največ, kar lahko človek doseže na državni ravni,« se strinjata fanta, pred katerima je trenutno največja zaslužena nagrada: počitnice. Izkoristila jih bosta za športne podvige, Vasja se rekreativno ukvarja z več športi, Rok je trikratni državni prvak v teku na 60 metrov. Jeseni odhajata na gimnazijo, dokončne odločitve, s čim se želita resnično ukvarjati v življenju, pa še nista sprejela. Če ne drugega, sta s tem spodbudila mlajše učence šole, da jima sledijo. Tehničnih kadrov že močno primanjkuje.
