Dravske elektrarne Maribor (DEM) želijo na Ojstrici pri Dravogradu postaviti tri vetrnice. Občina Dravograd za ta vetrni park napoveduje oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu in zadržanje izvrševanja tega predpisa. Z nobenim manevrom pa ne bo mogla preprečiti, da bodo krajani že konec leta 2027 od daleč videli sedem vetrnic s premerom 150 oziroma 163 metrov, ki se bodo na več kot 1200 metrih nadmorske višine sukale tik ob državni meji, na območju občine Labot. Vetrni park bo zgradilo avstrijsko podjetje Kelag. Dnevnik je obiskal avstrijsko Koroško, da bi izvedel, zakaj tam zmorejo žeti veter pri Golici, medtem ko se skuša pri nas državne in zasebne naložbenike ustaviti z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Cesta do vetrnega parka Steinberger Alpe na območju občine Šentjurij v Labotski dolini je ozka in serpentinasta. Težko si je predstavljati, kako so po njej leta 2022 prevažali več kot 50 metrov metrov dolga krila za šest vetrnih turbin. »To je opravilo posebno prevozno sredstvo proizvajalca STMG,« razloži Florian Havranek, vodja razvoja vetrnih projektov pri Kelagu, »ki dviguje in spušča tovor, zato je bilo tudi v najožjih ovinkih treba posekati le malo dreves.« Po posameznih zasajenih sadikah iglavcev ni bilo težko ugotoviti, kje je cesta postala preozka.
Z vzpenjanjem postaja poseljenost zelo razpršena, najštevilnejši prebivalci postanejo goveda, ki očitno uživajo v prežvekovanju na cestišču čez pašnik. Med čakanjem, da se umaknejo s ceste, oko zazna vrteče se vetrnice med krošnjami. Ciljna točka postanka je planinska koča na 1546 metrih nadmorske višine. Od tam je Kelagov vetrni park oddaljen le še slabih 500 metrov. Vtis z gostinske terase vara. Zdi se, kakor da so turbine s premerom 126 metrov vrtijo bistveno bližje.
Turistični magnet med krošnjami
»Naprave so enkratne! Zdaj imamo končno elektriko, prej smo jo proizvajali s tremi generatorji. Dnevno sem pokuril tudi do 35 litrov dizla,« razloži oskrbnik planinske koče Aldrian Manfred. Kakšen je odziv gostov in pohodnikov? »Praviloma zelo pozitiven, obisk se nam celo povečuje, saj številni pridejo izključno zato, da si od blizu ogledajo elektrarno,« odgovori Manfred. Nočno vrtenje rotorjev ga ne moti? »Slišim jih le, če veter piha v našo smer. Tedaj sem srečen, ker vem, da so tu,« se zasmeji.
Bližnji ogled elektrarn ni razkril prizorišča okoljskega razdejanja. Neposredna okolica 87-metrskih stebrov je zelena, zaraščena, edina večja poseka v bližini poteka po trasi plinovoda, ki prav tam prečka Alpe. Veter vztrajno piha, opoldansko sonce dopušča klepet na prostem. Vetrna elektrarna je v proizvodnji od avgusta 2022. Ima 19,8 megavata moči in letno proizvede dobrih 46 gigavatnih ur električne energije, ki v dolino teče po sedemkilometrskem podzemnem kablovodu, tehnične podatke niza Havranek in pokaže proti jugu. »Tam spodaj je Črpalna elektrarna Golica,« pove. Elektrarna je v 20-odstotni lasti DEM in izrablja porečje reke Bistrice, ki se na Muti izliva v Dravo. Akumulacijskega jezera se ne vidi. Avstrijcu moram verjeti na besedo.
Večji in zmogljivejši vetrni park Lavamünd bo še bližje meji s Slovenijo. Imel bo sedem turbin s 6,8-megavatnimi generatorji nemškega proizvajalca Nordexa. Štirje stebri bodo visoki 118 metrov, trije 164 metrov. Tudi tam bo elektrika v dolino speljana po zakopanem kablovodu. Elektrarna bo proizvedla do 80 gigavatnih ur električne energije na leto, kar pokrije potrebe 21.000 povprečnih gospodinjstev. »V avstrijskem merilu je to srednje velik vetrni park,« oceni vodja projekta.
Omilitveni ukrepi za petelina in sovo
Postopkovna pot gradnje vetrnega parka je nekoliko drugačna kot pri nas. Poteka v okviru enotnega postopka za izvedbe presoje vplivov na okolje (UVE), v katerem pristojni organi dežele Koroške v enem paketu pretehtajo okoljsko sprejemljivost projekta. Postopek izdaje dovoljenja traja od šest do 18 mesecev. V primeru vetrnega parka Lavamünd je postopek tekel leto dni dlje. Med drugim je moral Kelag izpeljati izravnalne in omilitvene ukrepe za izboljšanje oziroma zavarovanje habitata divjega petelina in uralske sove. Peteline so zaščitili tudi pri šentjurski elektrarni in stebre pobarvali z vodoravnimi črtami, ki preprečujejo trk v razmerah s slabšo vidljivostjo.
Pravnomočnost presoje vplivov elektrarne Lavamünd so zatem zavrle vložene pritožbe urada koroškega okoljskega zagovornika in nevladnih organizacij. Zvezno upravno sodišče na Dunaju jih je zavrnilo. »Zdaj pravzaprav ni več vetrnega projekta, ki ne bi bil soočen s pritožbami. Do zdaj so bile še vse zavrnjene. Ti pa vse to vzame veliko časa, denarja in živcev,« vzdihne Havranek.
Kolikšna je predpisana minimalna oddaljenost naprav od stanovanjskih objektov? »Ti pogoji se razlikujejo med deželami, na Koroškem je denimo 1500 metrov, na Štajerskem 750 metrov, vendar se sme naprave postaviti tudi bliže, če dokažeš, da ne bo nedovoljenih obremenitev,« odgovori. In zvočno onesnaženje? »Pred zgraditvijo smo morali opraviti natančne meritve zvoka, s čimer se je določila splošna raven zvočne obremenitve. Naprave v nočnem času ne smejo preseči teh vrednosti za več kot tri decibele in vetrni park ta pogoj izpolnjuje,« pojasni Havranek.
Slovenska kmetija je oddaljena le 720 metrov
Pravnomočna izjava o vplivih na okolje je prevedena v slovenščino. »Nekatere posamezne (stanovanjske) stavbe v Sloveniji so sicer bližje vetrnicam kot tiste v Avstriji,« piše v dokumentu. Ena izmed turbin bo po zračni liniji oddaljena 720 metrov od kmetije v Sloveniji. »Na splošno lahko trdimo, da v Sloveniji (…) ni pričakovati škodljivih vplivov.«
Slovenski nasprotniki vetrnih elektrarn vztrajno opozarjajo na emisije infrazvoka. »To je povsem nesmiseln očitek, sodobne naprave se namreč ne približajo predpisanim mejnim vrednostim,« odgovori Havranek. »Pri podanih oddaljenostih od stanovanjskih sosesk v Avstriji in Sloveniji je mogoče izključiti pomembnejše negativne vplive emisij hrupa in infrazvoka,« piše v izjavi o vplivih na okolje. »Opravljeni preizkusi so pokazali, da bodo zvočne emisije daleč pod mejnimi vrednostmi.«
In še tole piše: »Večinoma zanemarljivi do rahlo negativni in na splošno majhni negativni učinki polja vetrnih elektrarn se izravnajo s pomembnimi, pozitivnimi vplivi, ki so tudi relevantni za okolje. V glavnem so to podnebni učinki izrabe vetrne energije kot obnovljivega vira energije na podnebje in kakovost zraka v okviru obsežne verige učinkov, ampak tudi na živali, rastline in habitate ter ne nazadnje seveda tudi na ljudi.«
Vetrni park Lavamünd bo zgolj dva kilometra oddaljen od lokacije, na kateri namerava DEM postaviti Vetrno elektrarno Ojstrica. Slednja naj bi imela tri vetrnice s skupno nazivno močjo 19 megavatov. Naložba je ocenjena na 30 milijonov evrov. Ob uspešni izvedbi bi občini pripadlo 3,8 milijona evrov nadomestila za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav in nato še trije odstotki prihodkov od proizvedene električne energije.
Kjer že imajo izkušnje, so za
Vodstvo občine Dravograd projekta ne podpira. Terja oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno in zadržanje izvrševanja tega predpisa, ki ga je vlada sprejela 7. novembra lani. Okoljevarstveno združenje Rovo je sočasno sprožilo upravni spor, s katerim izpodbija omenjeno uredbo o državnem prostorskem načrtu. »Zadržanju izvajanja uredbe vlada nasprotuje, saj bi to ogrozilo prevladujoč javni interes javnega zdravja in varnosti. Postavitev in obratovanje vetrnih proizvodnih naprav je namreč po zakonu in evropski direktivi v javnem interesu za javno zdravje in varnost,« je pojasnila vlada.
Na posvetovalnem referendumu, ki je v začetku leta potekal na zahtevo skrajno desne svobodnjaške stranka (FPÖ), je na deželni ravni 51,55 odstotka volilnih upravičencev glasovalo proti gradnji novih vetrnih parkov na avstrijskem Koroškem. V občinah Labot in Šentjurij v Labotski dolini je bila večina za. »Kjer prebivalstvo že ima izkušnje z vetrno energijo, naložbe načeloma podpira,« pravi Havranek.
