Napovedi vlade Roberta Goloba o drastičnem povečanju obrambnega proračuna spremljajo številne problematične izjave za javnost predstavnikov izvršilne oblasti. Minister za finance in premier recimo govorita, kako letošnje povečanje na dva odstotka BDP za obrambo ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva. To morda drži za letos, saj namerava vlada sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene, s kreativnim »računovodenjem« opredeliti kot obrambne. A višanje obrambnega proračuna bo seveda veljalo tudi v vseh naslednjih letih, tako imenovana dvojna raba pa ima svoje meje. Eno izmed spornih izjav si je privoščil tudi minister za obrambo Borut Sajovic, ki je napovedal postopno širitev aktivne sestave Slovenske vojske in pogodbene rezerve s »trenutnih« 10.000 na 30.000 pripadnikov. Do leta 2040.
Deset tisoč pripadnikov na papirju
Mirnodobna sestava sicer šteje 10.000 pripadnikov samo na papirju, saj je konec leta 2024 vojska dejansko štela 7332 pripadnikov. Z novim letom se je poleg tega upokojilo kar 127 zaposlenih v vojski, tako da je število pripadnikov že na začetku letošnjega leta padlo na 7205. Do začetka maja se je število pripadnikov znova povečalo na 7328. Od tega je v pogodbeni rezervi 1171 pripadnikov. Ko pogledamo strukturo činov, to je razmerje med vojaki in (pod)častniki, je kadrovski problem vojske še bolj očiten. Število navadnih vojakov stalne sestave se je recimo od konca leta 2023, ko so jih našteli 2186, do danes celo znižalo. Na začetku maja jih je bilo 2153.
V Slovenski vojski je za opravljanje predvidenih nalog nekaj tisoč premalo zaposlenih. Zaradi pomanjkanja kadra se lahko zgodi, da mnogi delajo dlje, kot je zakonsko dopustno, je recimo še pred dvema letoma opozarjal načelnik generalštaba SV Robert Glavaš. Kot je razvidno iz podatkov, zbranih v infografiki, se je skupno število pripadnikov SV od konca leta 2019 do danes povečalo za 249. Povedano drugače: načrti o 30.000 pripadnikih do leta 2040, o čemer je pred slabima dvema tednoma govoril minister Sajovic, ne pijejo vode.
Ob navedenem se zastavlja očitno vprašanje, to je, ali vlada razmišlja o morebitni ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Z obrambnega ministrstva so nam odgovorili, da tega trenutno še ni na mizi, so pa preverili, ali bi za ponovno uvedbo imeli dovolj učnih kapacitet: »Trenutno ne izvajamo nobene dejavnosti glede ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Smo pa na ministrstvu preučili, ali imamo v državi dovolj zmogljivosti za vzpostavitev dodatnih učnih centrov, v katerih bi lahko spet usposabljali vojaške obveznike.« Zakaj so to preverjali? Na obrambnem resorju so v pojasnilu opozorili, da zakon o vojaški dolžnosti še velja, da je ukinjeno samo obvezno služenje vojaškega roka v miru in da so se v luči spremenjenih varnostnih razmer lani odločili preveriti, kje in koliko učnih centrov bi lahko vzpostavili, če bi prišlo do spremembe.
Kdaj do trideset tisoč?
Ministrstvu za obrambo smo sicer glede na številke, ki jih je omenjal minister, poslali še nekaj dodatnih vprašanj. Prvič, od kod številka o »trenutnih« 10.000 pripadnikih SV? »To je največji obseg mirnodobne sestave SV, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave in pogodbene rezervne sestave, ki je opredeljen v strateških razvojnih dokumentih (ResDPROSV40, SOPR 2023–2028),« so odgovorili. Na vprašanje, do kdaj naj bi se število pripadnikov vojske okrepilo na 30.000, pa: »Slovenska vojska v skladu z zakonodajo pripravlja okvirni obseg kadrovskih in materialnih potreb za vojno sestavo. Načrtovana je priprava konceptov, ki bodo omogočili morebitno povečanje v skladu s strateškimi razvojnimi dokumenti. Natančna časovnica trenutno še ni določena.«
Ministrstvo ob tem zadnja leta počne marsikaj, da bi pritegnilo nove vojake. Kadrovsko sliko želi med drugim popraviti z vprašljivim znižanjem meril za zaposlitev. Posameznik se lahko od predlani zaposli v vojski že s končano osnovno šolo. Ob težavah SV s kadrom nove zaposlene vabijo tudi z možnostjo pridobitve službenega stanovanja po neprofitni najemnini. Kaj še lahko storijo? »Ena izmed zelo uspešnih oblik približevanja vojaškega poklica mladim so vojaški tabori, za katere se je v zadnjih dveh letih zanimanje zelo povečalo. Leta 2021 je bilo na vojaških taborih 480 udeležencev, leta 2022 jih je bilo 486, predlani in lani pa se je število udeležencev še povečalo. Leta 2023 smo jih našteli 718, lani pa kar 1059 deklet in fantov. Da se bo takšen trend nadaljeval tudi letos, kaže že udeležba na prvih letošnjih zimskih taborih,« so poudarili na obrambnem ministrstvu.
