Splošni javnosti bržkone ni znano, da v Sloveniji deluje tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). Vodi jo vršilka dolžnosti Mateja Cimerman. Agencija med drugim vodi seznam subjektov javnega interesa. Aktualni seznam se je bistveno skrajšal, več kot prepolovil, s 175 na 86 fizičnih oseb. Vse z njega zbrisane družbe so v večinski lasti države ali občin.
Ozadje čiščenja seznama je sprememba zakona o gospodarskih družbah, ki je lansko jesen prestala parlamentarno proceduro. Pri tedaj uzakonjenih spremembah so se v ospredje postavljale štiri evropske direktive, in sicer o razkritju davčnih informacij, o trajnosti, uravnoteženi spolni zastopanosti med direktorji in o prilagoditvi meril velikosti družb.
Sočasno je zakon doživel tudi spremembe, na katere so dolgo čakali predvsem v vodstvih srednje velikih podjetij v lasti države ali občin. K prejšnji, z letom 2021 uveljavljeni zakonski rešitvi so imeli namreč veliko pripomb. Bistveno je namreč razširila opredelitev definicije subjekta javnega interesa. Prej so to bile delniške družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, kreditne institucije in zavarovalnice. Z letom 2021 pa so se na seznamu znašli tudi srednja velika komunalna podjetja, domovi za starejše občane pa tudi hčerinske družbe zavarovalnic in energetskih družb, v katerih ima država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno večinski delež.
Zakonska sprememba uvedla brezzobe tigre
Zanje so tedaj začela veljati strožja določila. Družbe so morale v zelo kratkem času oblikovati nadzorni svet (če ga še niso imele) in revizijske komisije. Uvajanje novih pravil korporativnega upravljanja je bilo povezano z dodatnim delom in visokimi stroški. »Delovanje teh nadzornih svetov je povsem nepotrebno, s tem smo izgubili veliko denarja in energije,« je kritičen sogovornik iz vodstva ene izmed družb, ki je želel ostati anonimen. »Nadzorniki so brezzobi tigri, saj vse ključne odločitve tako in tako sprejema lastnik na skupščini, ki tudi da zeleno ali rdečo luč vsem začrtanim projektom.«
Z lanskim letom spremenjena opredelitev je, kot že rečeno, število subjektov v javnem interesu precej zmanjšala, več kot prepolovila. Tiste državne ali občinske družbe, ki so bile izbrisane s seznama, so dobile zakonsko podlago za finančno in tudi delovno racionaliziranje korporativnega upravljanja. Lahko bi ukinile nadzorne svete in revizijske komisije, za delovanje katerih so vsi subjekti javnega interesa, grobo ocenjeno, skupaj letno odšteli sedemmestno evrsko vsoto.
Za koliko nadzornikov bi se lahko »olajšal« SDH?
Dnevnikovo preverjanje je pokazalo, da za takšno racionaliziranje upravljanja ni zanimanja.
Največ podjetij na seznamu agencije neposredno in posredno spada pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je leta 2021, ob tedanji spremembe zakona, terjal imenovanje nadzornikov in revizijskih komisij pri vseh subjektih javnega interesa. Holding danes vodi predsednik uprave Žiga Debeljak, njegov namestnik je Damir Črnčec, član uprave je Janez Tomšič.
Zaradi spremembe zakona o gospodarskih družbah je status subjekta javnega interesa letos izgubilo osem družb v upravljanju SDH, nam je odgovoril holding: »Te družbe so: Adria Ankaran, DSU, Farme Ihan – KMP, Koto, Meja Šentjur, MK Založba, Plinhold in Sava. Tako po novem SDH upravlja 34 družb, ki so subjekti javnega interesa.«
Podatek je nekoliko zavajajoč. V statistiko je namreč SDH zajel zgolj tiste družbe, ki so v njihovi neposredni lasti, ne pa tudi hčerinskih in povezanih družb podjetij v portfelju holdinga. V tej skupini so status med drugimi izgubili podjetji v večinski lasti Slovenskih železnic in elektrarne, ki so samostojne pravne osebe in spadajo pod družbo Gen energija. »SDH upravlja matične družbe v svojem portfelju. Vsaka posamezna družba pa samostojno upravlja svoje hčerinske družbe,« nepopolnost seznama utemeljuje holding.
Koliko nadzornih svetov so ukinili zaradi spremembe zakona? »SDH zaradi izgube statusa javnega interesa v vlogi ustanovitelja ali družbenika še ni ukinil nadzornega sveta v nobeni od družb,« odgovarja SDH. »Odločitev o ukinitvi nadzornega sveta tudi sicer ni vezana samo na navedeni status, ampak se upošteva celovita presoja smiselnosti modela korporativnega upravljanja posamezne družbe. V tem trenutku SDH ne načrtuje ukinjanja nadzornih svetov predmetnih družb.«
Nič drugačna ni situacija v občinskih podjetjih, ki bi lahko letos delovala brez nadzornih svetov. Še vedno ga ima Javni holding Ljubljana, tudi javno podjetje Žale in Mariborski vodovod, Nigrad …
Tudi Debeljak in Črnčec bi lahko upravljala brez nadzornikov
In še to: s seznama je izbrisan tudi Slovenski državni holding. Tudi holding je zaradi spremembe zakona izgubil status subjekta v javnem interesu. Zato bi lahko tudi SDH od začetka leta deloval brez nadzornega sveta, ki ga imenuje državni zbor. Seveda ga še vedno ima. V njem so predsednica Suzana Bolčič Agostini in člani Franjo Bobinac, Ivan Simič ter Miro Medvešek. Prejmejo od 1200 do 1500 evrov bruto plačila na mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadata jim še sejnina in letna nagrada.
