Kmetijske nevladne organizacije se želijo pred potrditvijo ključnih kmetijskih zakonov na vladi sestati z njenim predsednikom Robertom Golobom, da bi se pogovorili o tematikah, v katerih se razhajajo z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Premier naj bi predstavnike kmetov sprejel 3. junija. Nanj, na pristojne ministre in predsednico republike se je v zvezi s predlagano novelo zakona o kmetijskih zemljiščih nekoliko nepričakovano obrnila tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), potem ko jo je v povezavi z agrovoltaiko oziroma sočasno rabo kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike zaskrbela prehranska varnost. Možnost postavitve sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih od avgusta 2023 ureja zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Zdaj določbe o agrovoltaiki iz njega prenašajo v zakon o kmetijskih zemljiščih. Po navedbah MKGP je v Sloveniji, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč na prebivalca na evropskem dnu, za agrovoltaiko primernih dobrih 114.000 hektarjev. Toliko je namreč zemljišč v zaraščanju in trajnega travinja z bonitetno oceno do 35 točk, na katerih je dopustna postavitev sončnih elektrarn.
Po zakonskem predlogu, ki je bil v javni obravnavi, postavitev agrovoltaike v trajnih nasadih in na njivah ne bi bila mogoča (razen za pilotne projekte), na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pa menijo, da bi jo morali dovoliti tudi tam. Strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete so po drugi strani poudarili, da bi morala omejitev z bonitetno oceno do 35 točk veljati tudi za zemljišča v zaraščanju. Opozorili so namreč, da lahko nekdo, ki ima resen interes za agrovoltaiko, neko dobro zemljišče namerno pusti zarasti.
MKGP je med javno obravnavo novele zakona o kmetijskih zemljiščih zgolj v delu, ki se nanaša na agrovoltaiko, prejelo 48 pripomb. Nekateri bi jo popolnoma umaknili iz tega zakona, drugi bi postavitvi sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih odprli prosto pot …
»Sončni paneli na kmetijskih zemljiščih pomenijo okoljski zločin«
»Z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki nam omogoča pridelavo hrane, je postavljanje sončnih panelov na kmetijska zemljišča nesprejemljivo. Po Evropi je bilo v podnebnih danostih, primerljivih s Slovenijo, opravljenih kar nekaj študij, ki kažejo na negativne vplive postavitve sončnih panelov na lastnosti tal,« je med drugim izpostavila dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Do sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih je zelo kritičen tudi dr. Rafael Mihalič, strokovnjak za elektroenergetske sisteme in naprave ter redni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. »Sončni paneli na kmetijskih zemljiščih pomenijo okoljski zločin, saj se površine spreminjajo v industrijske cone z električno infrastrukturo. Toča bo panele razbila in onesnažila zemljo z nevarnimi snovmi. Takšna elektrika je dejansko predraga in brez realne vrednosti za družbo. Kot družba moramo biti kritični do projektov, ki se predstavljajo kot zeleni, a dejansko povzročajo več škode kot koristi,« je Mihalič nedavno dejal za Dnevnik.
Prehranska varnost je večji problem od energetske varnosti
V četrtek so se v zvezi s tem oglasili tudi iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Člani njihovega sveta za varovanje okolja so v izjavi za javnost Izzivi in pasti agrovoltaike v Sloveniji opozorili na problematiko prehranske varnosti in ohranjanja tal, primernih za kmetijsko rabo.
»Ob spreminjanju zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo omogočal umeščanje agrovoltaike tudi na kakovostne, rodovitne kmetijske površine, opozarjamo, da je v Sloveniji prehranska varnost večji problem od energetske varnosti,« so zapisali. Izpostavili so, da je Slovenija samozadostna le pri posameznih virih hrane, denimo pri mleku, pri poljščinah in zelenjavi pa je močno odvisna od uvoza. »Rodovitnih, globokih tal je v Sloveniji malo; povprečna boniteta kmetijskih zemljišč je le 41,5 (v razponu do 100), zgolj šest odstotkov kmetijskih zemljišč ima boniteto več kot 60. Te omejitve izhajajo iz naravnih danosti; kot alpska dežela ima Slovenija zelo malo ravnin, manj kot deset odstotkov, povprečni naklon je 40-odstoten. Zato je treba za kmetovanje primerna tla nujno zaščititi in preprečiti spremembo namembnosti,« odločevalce pozivajo akademiki SAZU.
Verjetnost zlorab novega zakona
Nadalje so spomnili, da je v Sloveniji tudi veliko erozijsko ogroženih zemljišč, predvsem na silikatnih sedimentnih kamninah v kombinaciji s strmimi nagibi. »Postavitev panelov na takšne površine lahko negativno vpliva na rast travinja in posledično zmanjša koreninski preplet, kar ob hkratnem usmerjanju padavinske vode na manjšo površino tal resno poveča erozijske procese in plazove,« so sporočili iz SAZU.
Tako kot biotehniška fakulteta tudi SAZU opozarja na verjetnost zlorab novega zakona, tudi v smislu namernega zaraščanja kmetijskih površin, neustreznih izračunov bonitet zemljišč in špekulativnih sprememb rabe zemljišč v zazidljiva pri umeščanju objektov v prostor.
