Vprašanje, ki se zastavlja ob načrtih iz prenovljene resolucije o splošnem dolgoročnem programu opremljanja in razvoja SV do leta 2040, ki predvideva, da bi po letu 2025 vsako leto dodajali po 0,2 odstotka BDP, s čimer bi leta 2030 dosegli tri odstotke BDP za obrambne izdatke, je enostavno – ali lahko ob znanih kadrovskih težavah dodatna finančna sredstva sploh smotrno porabimo? Dr. Igor Kotnik, obramboslovec in svetovalec načelnika generalštaba SV, je v zadnjem Dnevnikovem Objektivu dejal takole: »Sestradanega je treba hraniti počasi, v nasprotnem primeru je lahko prevelika vnema zanj usodna. Res je smiselno, da letos z dvigom obrambnih izdatkov še ne presežemo dveh odstotkov BDP, drugače tvegamo, da dodatni denar ne bo porabljen dovolj preudarno.«
Prispodoba lakotnika je prikupno opisna, sploh ker govori tudi o proračunski odgovornosti, na kar aktualni minister za obrambo Borut Sajovic v svojih javnih izjavah rad pozabi. Da je vprašanje absorpcijske sposobnosti zelo na mestu, pove tudi dr. Ljubica Jelušič. »Med drugim tudi vprašanje, ali ima Slovenska vojska v obsegu, kot ga ima danes, absorpcijske sposobnosti za nove tehnologije in oborožitvene sisteme. Mislim, da bi bilo v naši državi dobro popolnoma redefinirati obrambni sistem in ga graditi na tehnoloških rešitvah, ne pa osebju, ki ga nimamo.«
Jasno – pri načrtih ni napačno upoštevati kadrovsko sliko. V resoluciji vlada sicer govori o 10.000 pripadnikih mirnodobne sestave, kar je, tako pravi sogovornica, skoraj nemogoče doseči ob vseh naporih, ki jih zdaj vlagajo službe za pridobivanje kadra za SV, vključno s štipendijami, predstavitvami na terenu in kampanjami na družbenih omrežjih. Vojska ima trenutno dejansko okoli 7300 pripadnikov.
»Potem pa se v resolucijo zapiše zanimiv stavek o pripravah na ponovno uvedbo posameznih sestavin vojaške dolžnosti, kar bi pripomoglo k naraščanju obsega prek mirnodobne sestave za dodatnih do 30.000 pripadnikov rezervne sestave. Tega števila rezervistov do leta 2040 ni mogoče doseči brez uvedbe služenja vojaškega roka. Ker ta številka pomeni, da bi morali od letos dalje vsako leto usposobiti 2000 novih rezervistov. Na prostovoljnem služenju vojaškega roka to ni mogoče (381 napotenih v letu 2024). Če bi letno dejansko izurili 400 prostovoljcev in jih ohranili v rezervni sestavi, bi prišli do 6000. Kako je vlada prišla do številke 30.000, ne vem. Bi bilo pa zelo pametno, če bi mlada generacija v javni razpravi ob tej resoluciji zahtevala pojasnilo o tem. Saj to zadeva njih!« je jasna nekdanja obrambna ministrica.
