Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) si prizadeva s predlogom nove uredbe o hrupu čim prej razrešiti zaplet, ki ga je sprožila julijska sodba upravnega sodišča. Kot je znano, je sodišče Darsu razveljavilo gradbeno dovoljenje za prvi odsek južnega dela tretje razvojne osi med dolenjsko avtocesto in Belo krajino in hkrati prepovedalo nadaljnjo uporabo protiustavne in nezakonite uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Novo uredbo namerava MOPE sprejeti še jeseni, do konca leta pa bi jo dopolnilo in celoviteje uredilo nekatera vprašanja, ki so bila v preteklosti v zvezi z njo izpostavljena, zlasti glede nizkofrekvenčnega hrupa. »Strokovne podlage za ta del uredbe bodo pripravljene predvidoma proti koncu leta,« pravijo na ministrstvu. Napoved preseneča. Minister Bojan Kumer namreč že dolgo razpolaga s strokovnimi podlagami za ureditev tega področja. Med drugim ima v predalu strokovni analizi iz leta 2017 in 2023.
Za vetrnice veljajo mejne vrednosti za industrijo
Prvo oceno emisij hrupa vetrnih elektrarn so izdelale tri pooblaščene strokovne organizacije, A-Projekt, Zavod za varstvo pri delu in Epi Spektrum. Preverjali so uradni podatek proizvajalca vetrnice v Dolenji vasi pri Senožečah, da je zvočna moč naprave 104,4 decibela (dB). Z meritvami na terenu so prišli do enakega rezultata, kot ga je podal proizvajalec vetrnega agregata. Obenem so izračunali, kolikšno raven hrupa ustvari vetrnica pri najbližji stanovanjski stavbi. Izračunanih 37 decibelov je na ravni običajnega hrupa v stanovanju in je bistveno pod mejno vrednostjo, ki jo določa obstoječa uredba o hrupu in jo predvideva tudi predlog nove, ki je še v javni obravnavi.
Ker vetrne elektrarne v uredbi o hrupu niso posebej normirane, so zanje predpisane mejne vrednosti za industrijo: največ 58 dBA podnevi, 53 dBA zvečer in 48 dBA ponoči, upoštevajoč 3. stopnjo varstva pred hrupom, ki je tudi najbolj razširjena v Sloveniji. Pregled mejnih vrednosti v nekaterih evropskih državah, kjer imajo to področje strožje in bolj podrobno urejeno, razkriva, da bi naprava v Dolenji vasi izpolnjevala tudi mejne vrednosti v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem, v Belgiji, Veliki Britaniji, Franciji in na Irskem. Njen hrup je tudi pod mejno vrednostjo 45 decibelov, ki jo predlaga Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Meritve so še pokazale, da je Dolenja vas bolj zvočno obremenjena zaradi prometa na bližnji avtocesti kot zaradi vetrnice.
»Ministrstvo je z naročilom te naloge potrdilo domnevo, da so vetrne elektrarne specifičen vir hrupa, da torej ne gre za običajne vire hrupa, kot jih obravnava uredba,« so že leta 2017 ugotavljali avtorji analize in predlagali natančnejšo obravnavo vetrnih elektrarn v zakonodaji, v kateri naj se določi tudi metodologija določanja hrupa. MOPE njihovega predloga doslej ni upoštevalo.
Leta 2017 v Dolenji vasi niso ocenjevali nizkofrekvenčnega hrupa vetrnice. Ta je bil predmet analize metodologije merjenja hrupa vetrnih elektrarn, ki jo je novembra 2023 izdelal laboratorij za delovne stroje in tehnično akustiko ljubljanske strojne fakultete. Laboratorij je imel nalogo preveriti dansko metodo merjenja hrupa vetrnih elektrarn, ki naj bi sodila med najbolj dodelane v Evropi in vključuje tudi preverjanje jakosti nizkofrekvenčnega hrupa. Strokovnjaki so morali še odgovoriti na vprašanje, ali bi bilo mogoče z danskimi predpisi nadgraditi slovensko zakonodajo. Njihov odgovor je bil, da bi bilo to smiselno, ob določenih prilagoditvah metodologije slovenskim razmeram.
Kaj so pokazale danske meritve?
V skladu z danskimi predpisi nizkofrekvenčni hrup v notranjosti stanovanjskih prostorov ne sme preseči 20 dBA. Strokovnjaki so v najbližjih stanovanjskih objektih v Dolenji vasi ugotovili največ 10 dBA. Ker so decibeli logoritemska merska enota, se jakost zvoka povečuje eksponentno. Glasnost zvoka pri 20 dB je torej 10-krat močnejša kot pri 10 dB. Ali če ponazorimo še takole: če je raven hrupa 10 dBA povzročila ena vetrnica, bi po logaritemskih pravilih deset vetrnic povzročilo 20 dBA hrupa. V Dolenji vasi bi torej v skladu z danskimi predpisi teoretično lahko postavili še do devet enakih agregatov.
Vetrne elektrarne še zdaleč niso edini vir nizkofrekvenčnega hrupa. Pomemben vir so denimo gospodinjske toplotne črpalke z zunanjo enoto na zrak pa tudi prezračevalne in klimatske naprave. In če za vetrne elektrarne veljajo že omenjene mejne vrednosti za industrijo, toplotne črpalke in njim podobne naprave v domači rabi sploh niso normirane. V uredbi o hrupu so namreč kot vir onesnaževanja okolja s hrupom določene le tiste naprave, katerih obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup.
Zoper soseda s prehrupno črpalko ste pravno nemočni
Če si torej vaš sosed namesti toplotno črpalko in jo usmeri tako, da se (moteč) hrup širi v vaš dom, se ne morete pritožiti na okoljski inšpektorat in se sklicevati na uredbo o hrupu. Okoljsko ministrstvo vam v tem primeru svetuje pogovor s sosedom, ki naj dobronamerno izpelje ukrep za zmanjševanje hrupa in izboljša temeljenje, namesti gumijaste čepe pri stiku s temelji ali investira v protihrupno ohišje. Če to ne pomaga, obstaja še možnost tožbe, pravi ministrstvo. Ta pa je bržkone obsojena na neuspeh. Nemogoče je namreč strokovno določiti prekomeren hrup toplotne črpalke, ker, kot rečeno, mejne vrednosti niso določene.
