Potem ko smo v Dnevniku razkrili, da bi lahko Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) in Premogovnik Velenje zaprli oziroma začeli postopoma zapirati že okrog leta 2026 ali 2027, so se na to ostro odzvali delavski predstavniki in premogovniški sindikalisti. »Zaposleni v Premogovniku Velenje bomo z vsemi oblikami sindikalnega boja vztrajali na pravičnem predčasnem izhodu iz premoga, ki ga nikakor ni mogoče izvesti v tako kratkem časovnem obdobju,« sta zapisala predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot in predsednik sveta delavcev Premogovnika Velenje Danilo Rednjak. Čeprav neuradni podatki, s katerimi razpolagamo na Dnevniku, kažejo, da bi TEŠ do predvidenega zaprtja leta 2033 pridelal kar dve milijardi izgube iz obratovanja, kar bo za skupino Holding Slovenske elektrarne (HSE) povsem nevzdržno, se omenjena delavska predstavnika zavzemata za to, da bi TEŠ in Premogovnik delovala še dlje. »Z vso odgovornostjo trdimo, da je ob ustreznih vlaganjih v objekte, opremo in zaposlene premog možno izkopavati do zagona JEK 2,« sta zapisala. Letna poročila in projekcije družb sicer kažejo povsem nasprotno sliko.
Zakon o zapiranju do oktobra
Lamot in Rednjak sta hkrati tudi opozorila, da bi ob nenadzorovanem zaprtju omenjenih družb nastopila »nekajletna stagflacijska kriza z izgubo 3-odstotne dodane vrednosti ter 26.000 delovnih mest«. Premogovnik Velenje je eden največjih zaposlovalcev v državi. Neposredno zaposluje okrog 2400 oseb, zato bi njegovo zaprtje v regiji vsekakor sprožilo socialno bombo, na kar smo v Dnevniku opozorili v minulih dneh. Toda za odgovorno in nadzorovano zaprtje je poleg lastnika, HSE, in Slovenskega državnega holdinga (SDH) odgovorna predvsem država. Ta mora v regijah, ki so danes odvisne od premogovništva, zagotoviti druga in drugačna delovna mesta ter omogočiti pravičen prehod od odvisnosti od premogovništva. To naj bi država naredila z dvema sorodnima zakonoma: zakonom o zapiranju Premogovnika Velenje ter zakonom o prestrukturiranju premogovniških regij. S tem, ko je vlada (Janeza Janše) leta 2021 sprejela nacionalno strategijo za predčasni izstop iz premoga leta 2033, se je hkrati zavezala, da bosta omenjena zakona v šestih mesecih po sprejemu strategije posredovana v razpravo v državni zbor. »Od takrat sta minili že dve leti, v tem času pa imamo pripravljene zgolj neusklajene osnutke obeh zakonov,« sta opozorila Lamot in Rednjak. Kje sta se torej zataknila zakona?
Zakon o zapiranju premogovnika Velenje bo na vladi obravnavan predvidoma oktobra letos, so vendarle obljubili na minirstvu za naravne vire in prostor; premog kot naravni vir namreč spada pod okrilje sektorja za rudarstvo, ta pa je za razliko od preostale energetike v domeni omenjenega ministrstva in ne pod okriljem ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Pojasnili so, da je vsebina zakona kompleksna in povezuje več deležnikov, tudi lokalno skupnost, zato je tudi usklajevanje težje in dolgotrajnejše. »Smiselno je, da se zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko–šaleške premogovne regije in zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje pripravita istočasno, vsebina med njima pa mora biti usklajena in povezana,« so zapisali. Za pripravo drugega zakona je zadolženo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Zakona ni, je pa sklad
Tudi na tem ministrstvu nam niso odgovorili, kdaj bo pripravljen omenjeni zakon, so pa izpostavili, da je bil pred dvema letoma ustanovljen sklad za pravični prehod, kjer se zbira denar, namenjen regijam, prebivalcem, gospodarstvu, vsem, ki so zaradi zelenega prehoda prizadeti. »To so območja, vezana na izkopavanje in rabo premoga ali na industrijo z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov,« so pojasnili. Poenostavljeno povedano, denar je namenjen savinjsko-šaleški in zasavski regiji. V skladu je za obdobje do leta 2027 namenjenih 248,77 milijona evrov, od tega 173,87 milijonov za savinjsko-šaleško regijo, preostanek pa za Zasavje.
Težava je v tem, da ministrstva vsega denarja iz sklada še ne morejo razdeliti, ker državni zbor še ni sprejel zakona, ki bi to omogočal. Gre za zloglasni energetski zakon, ki je trenutno v državnozborski proceduri, so povedali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Nesprejeti zakon zadržuje razdelitev 65,45 milijona evrov za savinjsko-šaleško regijo. Sredstva bodo po besedah ministrstva na voljo v obdobju do leta 2029.
Spet drugo ministrstvo, za gospodarstvo, turizem in šport, naj bi medtem letos objavilo dva razpisa za razdelitev evropskih sredstev iz sklada za pravični prehod (razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-šaleški regiji v obdobju 2024 – 2026, v okviru katerega bo na voljo 42,5 milijona evrov, in razpis za demonstracijsko pilotne projekte v regiji v vrednosti 10 milijonov evrov v obdobju 2024–2026).
Zapiralna dela v Premogovniku Velenje bodo sicer predvidoma trajala še 15 let po zaključku izkopa premoga. Koliko ljudi bo ostalo zaposlenih,na ministrstvih niso znali oceniti, po naših neuradnih informacijah pa naj bi pri zapiralnih delih delalo okrog 400 oseb.
