V kranjskem podjetniškem inkubatorju Kovačnica so predstavili ključne vsebine strategije prilagajanja podnebnim spremembam v gorenjski regiji. Kot je pojasnila direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (Ragor) Eva Štraus Podlogar, gre za rezultat večletnega sodelovanja občin, razvojnih agencij, strokovnjakov in civilne družbe ter za pomemben korak k večji podnebni odpornosti regije. V sodelovanju z evropsko misijo za prilagajanje na podnebne spremembe je strategija pripravljena za obdobje do leta 2030 in s pogledom do leta 2035, po sprejemu nacionalne strategije prilagajanja na podnebne spremembe pa se bo po potrebi tudi dopolnila.
Ob predstavitvi nastajanja in prednostnih področij strategije, med katerimi so prostorsko načrtovanje, zdravje, infrastruktura, turizem, kmetijstvo in izobraževanje, je Eva Štraus Podlogar izpostavila, da so na podlagi analize podnebnih tveganj opredelili ključne izzive, s katerimi se bo regija v prihodnje soočala: pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, zmanjšanje snežne odeje, daljša obdobja suše in močne padavine, ki povečujejo tveganje za poplave in erozijo tal.
»Brez prilagajanja na podnebne spremembe bodo njihove posledice v regiji dolgoročne: vse pogostejši vremenski ekstremi bodo povzročali škodo na infrastrukturi, ogrožali oskrbo z vodo in hrano, povečevali finančne stroške sanacije ter zmanjšane produktivnosti in negativno vplivali na življenja prebivalcev in njihovo varnost. Naraščajoči stroški obnove infrastrukture, izgub v kmetijstvu in turizmu ter večje obremenitve javnih služb bodo dolgoročno oslabili gospodarsko stabilnost regije in povečali družbene neenakosti,« je opozorila Eva Štraus Podlogar.
Neslavni evropski rekorderji
Da je treba nujno ukrepati, je izpostavil tudi generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Andrej Gnezda. Dejal je, da so podnebne spremembe dejstvo in da bomo njihove posledice občutili vsi, ne glede na njihovo blaženje. »Slovenija je neslavna rekorderka znotraj Evropske unije. V zadnjih 40 letih smo imeli več kot 17 milijard evrov škode iz naslova podnebnih sprememb,« je poudaril Gnezda. Dodal je, da se prilagajanje na novo realnost in odpornost regije proti podnebnim spremembam ne dogajata v pisarnah v Ljubljani, ampak na terenu – na lokalni in regionalni ravni. Tudi zato so, kot je dejal Andrej Gnezda, v okviru Skupnosti občin Slovenije že ustanovili tudi podnebno pisarno.
Na pomen lokalnega ukrepanja je opozoril tudi župan občine Škofja Loka Tine Radinja. Čeprav so podnebne spremembe globalna zadeva, je poudaril Radinja, je prilagajanje izrazito lokalna naloga: »Le tako bomo zagotovili varnost občanov. Hitrost sprememb določa skupni seštevek faktorjev največjih povzročiteljev globalnih sprememb.«
