Pogajanja socialnih partnerjev o pokojninski reformi so se končala uspešno s tripartitnim podpisom dogovora o usklajenosti, a bolečina sindikatov ostaja nespremenjena prispevna stopnja delodajalcev za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To se je nazorno pokazalo pri manjšem delu sindikatov, ki nasprotujejo nekaterim ključnim izpogajanim rešitvam reforme – te so po njihovem v škodo delavcev, medtem ko bodo delodajalci za pokojninski sistem še naprej vplačevali skoraj pol manj kot delavci.

Proti siromašenju socialnih blagajn

Da bi lahko zaigrali na to karto, pa so dali vedeti tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki je sicer pokojninsko reformo podprla.

Zmotil jih je namreč odziv nekaterih vladnih predstavnikov na pozive delodajalskih organizacij v zvezi z znižanjem oziroma časovnim premikom obračunavanja novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, da so se o tem pripravljeni pogovarjati. »Vse to se dogaja zgolj dvostransko, sindikati smo iz teh pogovorov izključeni, kar je nesprejemljivo in v popolnem nasprotju z načeli socialnega partnerstva,« je opozoril Branimir Štukelj, predsednik KSJS, in spomnil, da so sindikalne centrale, vlada in delodajalske organizacije v dogovor o uskladitvi pokojninske reforme zapisale tudi določbo, da so kakršne koli spremembe prispevkov za socialna zavarovanja mogoče le s soglasjem vseh treh strani.

Zato so pozvali predsednika vlade Roberta Goloba, naj skliče sestanek s socialnimi partnerji, na katerem bodo znova odprli tudi vprašanje višine prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zahtevali dvig prispevne stopnje delodajalca. »Nedopustno je, da so pri pogajanjih o pokojninski reformi delodajalci in vlada zavrnili izenačitev prispevnih stopenj delavca in delodajalca, zdaj pa želijo samovoljno posegati v prispevek za dolgotrajno oskrbo,« so v KSJS poudarili, da ne bodo dovolili siromašenja socialnih blagajn zaradi razbremenitve delodajalcev. Sklepamo lahko, da podobno mnenje delijo tudi v drugih sindikalnih centralah, čeprav se za zdaj niso javno oglasili.

Novi prispevek bi moral skrbeti tudi sindikate

Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, zavrača očitke, da bi želeli enostransko zaobiti sindikate. »Naše pričakovanje je le, da pristojna ministrstva v zvezi z novim prispevkom jasno odgovorijo na vrsto vprašanj in pomislekov, za katere imamo utemeljene razloge. Hkrati se zavedamo, da bo do nekaterih sprememb lahko prišlo le soglasno.« Smrekarja sicer čudi, da pri novem prispevku tudi sindikatov ne skrbi, da bodo delavci in upokojenci preplačevali za storitve, ki jih, vsaj na začetku, ne bodo dobili. Ko gre za socialne prispevke nasploh, pa bi se, tako Smrekar, morali pogovarjati predvsem o dvigu učinkovitosti porabe pobranega denarja v korist ljudi.

Tudi glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček ponavlja, da nikakor ne nasprotujejo novemu sistemu dolgotrajne oskrbe, ki mora biti finančno vzdržen in pravičen, zahtevajo le realne izračune glede potrebnih in razpoložljivih sredstev, ki jih še vedno nimajo, čeprav bi bil že skrajni čas. Pri svojih aktivnostih nikogar ne izključujejo. »Nasprotno, pričakujemo, da bomo do rešitev na področju dolgotrajne oskrbe prišli tripartitno.« Dodatne prispevne stopnje bi se po njihovem morale uvajati glede na realen obseg izvajanja storitev. »Gospodarstvo si torej v tem primeru prizadeva za manjšo obremenitev s prispevki tudi plač delavcev, kar bi moralo biti navsezadnje tudi v interesu sindikatov,« še meni Gorenšček.

Tudi stališče Obrtno-podjetniške zbornice je jasno: »Smo za dolgotrajno oskrbo, a pobrati je treba samo toliko denarja, kolikor storitev smo zmožni zagotoviti.« Poudarjajo, da so delodajalci zainteresirnai za socialni dialog. O dolgotrajni oskrbi so se pogovarjali že v okviru ESS, kjer so bili prisotni tudi sindikati. »Smo pa tudi javno opozorili na dileme in vprašanja, ki ostajajo odprti. Torej koliko storitev bo zagotovljenih in kam bodo šla pobrana sredstva. Jasnih odgovorov in zagotovil še nismo dobili.«

 

Ob morebitnih dodatnih obremenitvah plač z dvema odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe (po en odstotek za delodajalce in za zaposlene) se bo obremenitev plač za samske osebe dvignila na 46,6 odstotka, kar je skoraj primerljivo s prvimi petimi državami z najvišjimi stopnjami davčnega primeža v OECD, opozarjajo na GZS.

Prve projekcije ministrstva za solidarno prihodnost so pokazale, da se bo, vsaj na začetku, novi prispevek za dolgotrajno oskrbo v znatni meri zbiral na zalogo. Da je najprej potrebna evalvacija izračunov potrebnih sredstev za izvajanje storitev, ki bi pokazala, ali so načrti izvedljivi tudi z nižjim prispevkom, je sicer nedavno dejal predsednik vlade. Ustrezne analize je napovedal tudi podpredsednik vlade Matej Arčon, zagovarja jih tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han. Pristojni minister Simon Maljevac pa ves čas poudarja, da dostopne dolgotrajne oskrbe ni brez stabilnega financiranja, a hkrati priznava, da je zakon o dolgotrajni oskrbi »živ« in da se bo sistem uveljavljal postopno.

Iz kabineta predsednika vlade so nam sporočili, da vlada za zdaj ne načrtuje sprememb na področju plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. »Kot vedno pri obsežnejših reformah pa potekajo na vladni ravni in v okviru socialnega dialoga pogovori o izboljšavi zakonskih predlogov.«

Priporočamo