Konec aprila je kabinet predsednika vlade Roberta Goloba na portalu javnih naročil pustil obvestilo o naročilu male vrednosti za najem poslovnega letala s posadko. Storitve naj bi se izvajale 12 mesecev od obojestranskega podpisa okvirnega sporazuma oziroma do porabe sredstev. Na razpis za najem poslovnega letala s posadko, ki se je iztekel v torek, sta se prijavila dva ponudnika. To sta Flycom Aviation iz Brusnic in Janez Let iz Ljubljane.
Zakaj potrebujemo najem poslovnega letala, če imamo vladnega falcona? »Predsednik vlade uporablja vladno letalo vedno, kadar je razpoložljivo. Prednost pri uporabi letala falcon ima predsednica republike. Letalo je bilo večkrat v okvari in na servisih,« odgovarjajo v kabinetu premierja. Po informacijah ministrstva za obrambo je falcon res precej pogosto okvarjen: v letu 2024 je bil na servisu enajstkrat, v letu 2023 pa kar štirinajstkrat.
Golobov kabinet je tako od junija 2022 do danes za najem poslovnih letal za 14 službenih poti odštel 214.790 evrov. »Ob tem dodajamo, da je za službene poti v Bruselj v času trenutnega mandata za najem poslovnega letala bilo povrnjenih 69.200 evrov za štiri službene poti na redno zasedanje evropskega sveta, kar pomeni, da je bil dejanski strošek kabineta premierja 145.590 evrov,« so pojasnili v premierjevem kabinetu. Kaj pa v mandatih drugih šefov vlade? V času Marjana Šarca od 13. septembra 2018 do 13. marca 2020 kabinet ni najemal poslovnih letal. V mandatu premierja Janeza Janše od 13. marca 2020 do 1. junija 2022 pa je kabinet za najem zasebnih reaktivcev porabil 55.600 evrov za šest službenih poti.
Vladni jekleni ptič veliko na servisu
Falcon v lasti države je bil sicer leta 2023 neoperativen 152 dni, od tega 122 dni zaradi nadgradnje z avioniko pro line 21 in rednega letnega pregleda. Poletna dvomesečna nadgradnja letalske elektronike je takrat stala 2,5 milijona evrov. Ministrstvo za obrambo je v tistem času objavilo tudi pogodbo za vzdrževanje, vredno 8,9 milijona evrov. Lani je bil vladni jekleni ptič zaradi popravil prizemljen 36 dni, od tega 21 dni zaradi rednega letnega pregleda. Lani smo poročali o tem, da je predsednica Nataša Pirc Musar želela leteti s falconom na uvodno slovesnost olimpijskih iger v Parizu. Ker je bil na servisu, na voljo pa ni bil niti turbolet, ji je obrambno ministrstvo ponudilo kar vojaško letalo spartan. Dan pred odhodom so v njen urad poslali »nekakšen predračun« v višini 57.000 evrov brez DDV. Predsednica je z mislijo na javni denar raje letela z redno linijo. Takšnih dogodivščin ne manjka: junija lani je zaradi manjše tehnične težave našemu premierju na poti v Bruselj recimo prevoz ponudil kar francoski predsednik Emmanuel Macron.
Minister za obrambo Borut Sajovic je minuli teden, ko je skupaj z generalnim direktorjem UKC Ljubljana Markom Jugom in predstavnico zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant Danico Avsec obeležil deset let od podpisa prve pogodbe za prevoz organov za presaditev z vladnim falconom, dejal, da vladni veljaki razmišljajo o dodatnem letalu enakega tipa, ker se falconu nabirajo leta, z razširitvijo flote pa bi povečali plovnost in zmogljivost. Vlada je sicer svoj zračni taksi kupila že leta 2001 za takratnih 33 milijonov dolarjev, in sicer na obroke. Kje bi denar dobili danes? V mošnjičku nedavno napovedanega velikega povečanja obrambnega proračuna. Vlada Roberta Goloba namerava za obrambne izdatke že letos nameniti dva odstotka BDP, kar pomeni dodatnih 330 milijonov evrov glede na predhodne načrte za leto 2025. Do leta 2030 pa do tri odstotke bruto domačega proizvoda.
