V osnutku novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil v javni obravnavi, je v 3. členu pisalo, da bo postavitev fotonapetostnih naprav mogoča le na kmetijskih zemljiščih z bonitetno oceno do 20 točk, v 8. členu pa je bila ta meja pri 35 točkah. Na to neskladje je v pripombah k zakonu opozorilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki je ocenilo, da je omejitev na 20 točk prestroga. Tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije menijo, da je to nepotrebna omejitev, ki je v nasprotju s cilji trajnostnega razvoja. Da je zemljišč, na katerih je mogoča gradnja fotonapetostnih naprav, že po sedanji zakonodaji premalo, je poudarilo podjetje Gen energija in prav tako predlagalo, naj se število bonitetnih točk, na katerih bo dopustna postavitev fotovoltaike, poveča vsaj na 35.
Kmetijske organizacije zavračajo agrovoltaiko
Nevladne kmetijske organizacije bi zaradi varovanja kmetijskih zemljišč po drugi strani onemogočile postavitev fotovoltaičnih naprav na katerih koli kmetijskih površinah, ne glede na njihovo bonitetno oceno. »Agrovoltaiko zavračamo in je na kmetijskih zemljiščih ne sprejemamo. Postavitev fotovoltaičnih panelov na kmetijskih površinah bo povzročila konkurenco med rabo zemljišč za pridelavo hrane in za proizvodnjo energije, kar bo vplivalo na razpoložljivost zemljišč za kmetijsko dejavnost,« so v pripombah k predlaganim spremembam zakona o kmetijskih zemljiščih izpostavile nevladne kmetijske organizacije in predlagale, da bi fotonapetostne naprave ohranjali in na novo postavljali le na površinah streh kmetijskih objektov in na drugih pomožnih kmetijskih objektih.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) jim je odgovorilo, da bodo njihovo pripombo upoštevali, saj načrtovanje fotovoltaike na kmetijskih zemljiščih ne bo dopustno. Izjema bodo kmetijska zemljišča v zaraščanju do bonitete 35 in trajni travniki, prav tako do bonitete 35.
Razdvajajo tudi načrtovani pilotni projekti
Bodo pa vzporedno mogoči pilotni projekti za agrovoltaiko. Nevladne kmetijske organizacije nasprotujejo tudi tem. »Ideja, da bi izvajali pilotne projekte na kmetijskih zemljiščih ne glede na njihovo bonitetno oceno, še posebej na njivah, je nesprejemljiva glede na majhno število njivskih površin pri nas, to je 0,08 ha/prebivalca, kar je več kot dvakrat manj, kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije,« so kmetijski nevladniki utemeljili svoje nasprotovanje.
Plan B za Slovenijo (mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj) in Zavod Svibna (zasebni zavod, ki deluje na področju trajnostnega razvoja in ohranjanja življenjske pestrosti na podeželju posavske regije) sta piscem zakona predlagala, naj pri izvajanju pilotnih projektov na kmetijskih zemljiščih dodajo določbo glede dovoljenega obsega posameznega pilotnega projekta in določijo, kdo jih lahko izvaja. S tem bi po njihovem mnenju onemogočili morebitne zlorabe. Glede dovoljenega obsega pilotnih projektov so predlagali omejitev 0,5 hektarja ali 250 kilovatov proizvodne moči. Glede upravičencev izvajalcev pilotnih projektov pa predlagajo, naj bodo to le javne vzgojno-izobraževalne in raziskovalne institucije s področja kmetijstva. MKGP njihovih pripomb ni upoštevalo.
MKGP ni upoštevalo niti pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, ki se ne strinja s tem, da bi lahko pilotne projekte, povezane z agrovoltaiko, izvajali na vseh kmetijskih zemljiščih. Menijo, da bi morali območja njihovega izvajanja vnaprej predvideti. »Pripomba ni upoštevana. Iz zakonskega predpisa in podzakonskega akta bo razvidno, na katerih zemljiščih in rabah bodo podprti pilotni projekti. Njihovi zaključki bodo podlaga za morebitno spremembo zakonodaje,« odgovarja MKGP.
