Državni zbor je v petek potrdil predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti in ga poslal v nadaljnjo obravnavo. Glasovalo je 55 poslancev, za jih je bilo 40, štirje so bili proti, 11 jih je bilo vzdržanih. Predlog zakona psihoterapijo umešča med zdravstvene dejavnosti, poklic psihoterapevta pa postavlja ob bok reguliranim zdravstvenim poklicem. Predvidena je tudi ustanovitev psihoterapevtske zbornice, ki bi bedela nad licenciranjem in strokovnostjo izvajalcev. Dostop do storitev bi bil mogoč tako v javnem zdravstvu kot tudi v šolstvu in socialnem varstvu. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Denisa Kordeža je cilj zakona »zagotavljanje varne, kakovostne in dostopne psihoterapevtske obravnave za vse uporabnike«. Gre torej za korak k regulaciji dejavnosti, ki je bila doslej v Sloveniji prepuščena trgu – zunaj zdravstvenega sistema in brez uradno priznanega poklica psihoterapevta. Vendar pa zakon še zdaleč nima soglasne podpore. Strokovna in politična javnost namreč ostajata izrazito razdeljeni.
Deljena podpora v politiki
Poslanci so o predlogu v sredo opravili splošno razpravo. Poslanka Svobode Lucija Tacer je poudarila, da državljani danes ne vedo, komu lahko zaupajo duševno zdravje. »Prvič imamo priložnost, da psihoterapijo sistemsko uredimo,« je dejala in dodala, da zakon predvsem preprečuje delovanje »šarlatanov z vikend tečaji«.
Podporo je izrazila tudi Iva Dimic (NSi), ki je menila, da zakon nikomur ne odvzema ničesar, ampak ureja področje, kjer trenutno vladajo zmeda, dolge čakalne vrste in pomanjkanje nadzora. Bojana Muršič iz SD pa je opozorila na porast duševnih stisk in se vprašala, ali je res nujno umeščanje psihoterapije v zdravstvo. Izpostavila je tudi skrb, da bi parcialni interesi prevladali nad namerami za ureditev tega področja. Po njenih besedah je treba tudi jasno razmejiti pogoje psihoterapevtskega poklica.
Najbolj kritični so bili v SDS, kjer zakon označujejo kot nepremišljen in neusklajen z zdravstveno stroko. Karmen Furman je dejala, da ministrstvo zakon pripravlja brez sodelovanja ključnih strokovnih združenj. Vprašala se je, ali je predlog, ki sproža tako velike delitve, sploh primeren za nadaljnjo obravnavo ter ali ne bo uporabnikov pahnil v še večje stiske in jim otežil dostop do psihoterapevtskih storitev. Po njenih besedah so v SDS dobili veliko prošenj za sestanek na temo zakona. Kot je dejala, »še nikoli za sestanek ni bilo takšnega zanimanja«.
Podobno zadržani so bili tudi poslanci iz vrst Demokratov. Njihova poslanka Eva Irgl je poudarila, da je zakon potreben, vendar ni prepričana, da je predlagani osnutek dovolj kakovosten.
Stroka nasprotuje
Odzivi strokovne javnosti so v veliki meri kritični. Zdravniška zbornica, oddelki za psihologijo treh slovenskih univerz ter združenja psihiatrov, kliničnih psihologov in otroških psihiatrov opozarjajo, da zakon predvideva preohlapne pogoje za opravljanje dejavnosti. Med glavnimi očitki je odsotnost zahtevane medicinske izobrazbe, kliničnih izkušenj ter znanstvene utemeljenosti nekaterih psihoterapevtskih pristopov.
Pedagoška stroka se je še posebej obregnila ob določbo, ki omogoča izvajanje psihoterapije v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Po mnenju dekanov pedagoških fakultet, Pedagoškega inštituta ter ravnateljskega združenja bi to pomenilo poseg v delo šolskih svetovalnih služb in bi vodilo v nepotrebno patologizacijo razvojno pogojenih težav otrok.
Predlog zakona pa podpira več psihoterapevtskih združenj in organizacij pacientov. Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje, Slovenska krovna zveza za psihoterapijo ter Združenje zakonskih in družinskih terapevtov menijo, da gre za zgodovinski trenutek. Psihoterapija bo končno umeščena v zakonski okvir, ki bo preprečil samovoljo in šarlatanske prakse. »Gre za prvi resen poskus, da se psihoterapijo sistemsko uredi in približa ljudem,« so zapisali v izjavi za javnost. Zakon podpirajo tudi Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, Nova univerza in Teološka fakulteta.
