Posamezna bolniška odsotnost je v povprečju trajala 11,85 dneva. izgubljenih pa je bilo več kot 19 milijonov koledarskih dni. Pri mlajših zaposlenih so vodilni vzroki bolniške odsotnosti poškodbe in zastrupitve izven dela ter nalezljive bolezni, pri starejših pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja.
Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih, medtem ko se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti zaposlenih znižuje. Glede na podatke za obdobje 2014-2024, ki so objavljeni na podatkovnem portalu NIJZ, je bilo lani med vsemi leti največ primerov bolniške odsotnosti. Več izgubljenih koledarskih dni kot lani pa je bilo le leta 2022, ko jih je bilo skoraj 20,5 milijona.
Na ministrstvu za zdravje so v zadnjem obdobju omenjali možnost omejitve trajanja bolniškega staleža in druge spremembe, povezane z absentizmom. V zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, se tega področja v aktualnem predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer niso dotaknili.
