Učinki nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka na zdravje so odvisni predvsem od tega, ali je zvok zaznaven (slišen) z ušesom. Za zvok pod pragom zaznavanja doslej niso bili dokazani negativni učinki na zdravje, srčno-žilni sistem, ali da bi povzročal druge zdravju škodljive simptome. Motnje se lahko pojavijo pri slišnem zvoku.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2016 objavil stališče o vplivu hrupa vetrnih elektrarn na zdravje ljudi. »Najnovejše študije so pokazale, da hrup sodobnih vetrnih elektrarn, primerljivih s tistimi, ki so predvidene za postavitev v Sloveniji, ne vsebuje deležev nizkofrekvenčnega zvoka, ki bi lahko predstavljal resno grožnjo zdravju ljudi,« piše v dokumentu, ki se sklicuje predvsem na obsežno kanadsko epidemiološko študijo iz leta 2013.
Študije mehanizma delovanja nizkofrekvenčnega zvoka, vključno z infrazvokom, na ljudi se nadaljujejo, saj strokovnjaki preučujejo mehanizem delovanja, za katerega domnevajo, da je drugačen od slišne zaznave zvoka, je tedaj opozoril NIJZ. Kljub temu strokovnjaki inštituta menijo, da so ravni nizkofrekvenčnega zvoka in infrazvoka bistveno nižje od tistih, ki so jih povzročale vetrne elektrarne v preteklosti, in tudi nižje od ravni, za katere je bil prepoznan vpliv na zdravje ljudi.
Podrobno informativno gradivo o tej problematiki je leta 2022 objavil bavarski državni urad za okolje. Dokument niza do takrat opravljene znanstvene študije o infrazvoku v okolici vetrnih turbin. Iz njih ne izhaja povezava med infrazvokom vetrnih turbin in škodljivimi učinki na zdravje ljudi. Gradivo med drugim omenja obsežno študijo TremAC iz leta 2020, ki je vključevala številne lokacije v severni, osrednji ter južni Nemčiji in ni ugotovila povezave med izpostavljenostjo (infra)zvoku ter zdravstvenimi simptomi. Kljub temu strokovna skrbnost zahteva izključitev vseh še neraziskanih tveganj. Zato poteka več raziskovalnih projektov kot previdnostni ukrep. Enega med drugim načrtuje nemška zvezna agencija za okolje.
