V Mlekarni Celeia, ki je največja mlekarna pri nas, v lasti 15 slovenskih kmetijskih zadrug, so z letošnjim poslovanjem zadovoljni. Načrtovali so 76 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, ki pa so jih že dosegli in bodo do konca leta načrte celo presegli. Kljub nepredvidljivim razmeram na trgu, zlasti kar zadeva cene surovin in repromaterialov, jim je uspelo količinsko povečati prodajo izdelkov, med katerimi so na nedavnem 37. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov Agra nekateri prejeli najvišja priznanja. »Največja novost je eden najbolj priljubljenih sirov na svetu – ementalec, ki smo ga v naši sirarni razvijali kar dve leti,« pove vodja razvoja in tehnologije v Mlekarni Celeia Aleksandra Zajc. So pa tudi prva in edina slovenska mlekarna, ki od kmetov odkupuje seneno mleko, iz katerega prav tako pripravljajo vrhunske senene sire. Od več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške in širše celjske regije bodo letos odkupili skoraj 70 milijonov litrov mleka, ki je v celoti brez gensko spremenjenih organizmov. Tega so sicer v preteklosti odkupili tudi že prek 100 milijonov litrov.

Ljudje za delo ne stojijo v vrsti

»Ves čas nam uspeva zagotavljati kmetom konkurenčno odkupno ceno, ki je za odtenek boljša od povprečja drugih slovenskih mlekarn, pa tudi sicer zelo dobro sodelujemo z zadrugami,« pravi direktor Mlekarne Celeia Vinko But, ki si želi sodelovanje z zadrugami v prihodnje še okrepiti. »Prihaja namreč obdobje, ko zagotavljanje surovin morda ne bo več tako samoumevno, kot je bilo doslej, zato vidimo sodelovanje z zadrugami kot našo strateško prednost,« pravi But. Potem ko so letos zaključili izjemno pomembni naložbi, s katerima izkazujejo tudi trajnostni odnos do okolja, saj so na strehe objektov namestili sončno elektrarno in nadgradili lastno čistilno napravo, jih v prihodnjem letu čaka tehnološka posodobitev, ki bo vključevala avtomatizacijo proizvodnih linij in digitalizacijo procesov. »Načrtujemo tudi projekte za energetsko sanacijo, prioriteta pa ostaja krepitev naših blagovnih znamk, s katerimi smo prepoznavni tudi med kupci,« pravi But. Ob tem poudari, da nenehno iščejo nove sodelavce, teh jim še zlasti primanjkuje v proizvodnji, kjer delo poteka v dveh, včasih tudi treh izmenah. »Zavedamo se, da smo specifična panoga, saj delamo vse dni v letu, tudi ob praznikih, saj tudi mleko prihaja s kmetij vsak dan. Zato smo, zlasti za mlade, morda manj zanimivi. A tudi za druga, bolje plačana delovna mesta ljudje ne stojijo ravno v vrsti,« pravi But. Tudi zato so lani in letos v povprečju zvišali plače za 15 odstotkov, od trenutno 209 zaposlenih pa je le še kakšnih deset takšnih, ki jim morajo doplačevati znesek do minimalne plače. Sicer pa največ, kar 86 odstotkov izdelkov, prodajo doma. »Naši največji kupci so trgovci, osnovne in srednje šole, domovi za starejše in bolnišnice. Od tujih trgov pa smo najmočneje prisotni na trgih Bosne in Hercegovine, Hrvaške, v Makedoniji, Črni gori in Italiji. Dve tretjini izdelkov, ki jih prodamo, je naših blagovnih znamk, tretjina pa trgovskih,« pa pove vodja komerciale Aleš Robek. Sicer pa na srečo nihče od rejcev, ki dobavljajo mleko Mlekarni Celeia, v avgustovskih poplavah ni bil neposredno ogrožen, nekaj težav je bilo nekaj dni le z dostopi do prizadetih območij, da so lahko prevzeli mleko.