Na letošnjo lestvico 500 najhitreje rastočih tehnoloških podjetij v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki podjetja Deloitte (Deloitte EMEA Technology Fast 500) sta se uvrstili dve slovenski podjetji. Podjetje PC7, ki je lani prejelo več nagrad doma in v tujini za svoj projekt umetne inteligence PandaChat, je zasedlo 347. mesto. PC7 se med drugim ukvarja z razvojem rešitev po meri na področju umetne inteligence, na katerem sodeluje z Inštitutom Jožefa Stefana. Drugo slovensko podjetje, uvrščeno na lestvico Deloitta, je štajerski Nudge Labs, ki je zasedel 464. mesto. Ukvarja se s programsko opremo. Po drugi strani se je iz sosednje Hrvaške, ki ima približno še enkrat več prebivalcev kot Slovenija, na lestvico uvrstilo 12 podjetij. Od teh se je najvišje, na 130. mesto, uvrstilo podjetje Stemi, ki deluje v sektorju programske opreme.
Povprečna rast prihodkov podjetij, ki so se uvrstila na lestvico, je v preteklem letu na medletni ravni znašala 1585 odstotkov. Najvišja rast, povprečno 3121 odstotkov, je bila dosežena v sektorju okoljska tehnologija. Povprečna rast podjetij, ki se ukvarjajo s strojno opremo, je znašala 2748 odstotkov, v sektorju biotehnologije 1747 odstotkov, v finančni tehnologiji 1320 odstotkov, medtem ko je povprečna rast prihodkov podjetij, ki se ukvarjajo s programsko opremo, dosegla 1262 odstotkov. V tem sektorju deluje tudi največ, kar 243 podjetij, ki so se uvrstila na lestvico.
Najvišji mesti sta zasedli dve portugalski podjetji. Prvouvrščeno podjetje i-charging, ki deluje v sektorju okoljske tehnologije, je prihodke od prodaje povišalo kar za 65.881 odstotkov. Leta 2019 ustanovljeno podjetje razvija najsodobnejše rešitve za polnjenje električnih vozil. Njegov vodilni izdelek, ki so ga poimenovali blueberry, ponuja modularno in razširljivo platformo, ki se prilagaja vsem električnim vozilom in infrastrukturam, zato je idealna za javno, zasebno in komercialno uporabo, so pojasnili v Deloittu. Tudi rast drugouvrščenega podjetja Blog.i, ki se ukvarja s strojno opremo, je bila lani impresivna: znašala je 32.351 odstotkov.
Rast sredstev za znanost
Kot je na četrtkovi konferenci v organizaciji Britansko-slovenske gospodarske zbornice z naslovom Prihodnost tehnološkega razvoja, na kateri so razpravljali o tem, kako bi lahko Slovenija izkoristila svoj potencial in se uveljavila kot vodilna evropska država v biotehnologiji, kibernetski varnosti in vesoljski tehnologiji, pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, je preobrazba, ki temelji na inovacijah, v središču ključnih strateških dokumentov v Sloveniji. Po njegovih besedah je Slovenija v zadnjih letih dosegla že precejšen napredek pri razvoju konkurenčnejšega in bolj povezanega raziskovalnega in inovacijskega ekosistema. Kot ključni mejnik pa je izpostavil začetek doslej največjega investicijskega cikla v raziskovalne programe ter povečanje javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj. Po pojasnilih Papiča je bilo pred nastopom aktualne vlade v znanost, raziskave in inovacije letno vloženih 354 milijonov evrov, letos jih bo 674, prihodnje leto pa 700 milijonov.
Eno od najbolj perspektivnih področij za inovacije v Sloveniji je biotehnologija. Kot je na konferenci pojasnil Boštjan Čeh, predsednik lani ustanovljenega zavoda Biotech Hills in vodja razvoja v podjetju Labena, biotehnologija pomembno prispeva k slovenskemu gospodarstvu, saj prispeva vsaj šest odstotkov BDP in več kot 30 odstotkov izvoza. Po njegovih besedah je cilj Biotech Hills združiti glavne deležnike in s podporo vlade ustvariti okvir, ki bo Sloveniji omogočil prepoznavnost na globalnem zemljevidu. »V Sloveniji že zdaj obstajajo prebojne inovacije, vendar moramo okrepiti njihovo pretvorbo v oprijemljive poslovne priložnosti in hkrati zagotoviti, da ta zagonska in hitro rastoča podjetja ostanejo v Sloveniji. Začeti moramo uvajati privlačnejše spodbude in politike, ki bodo pomagale pritegniti v državo tudi kvalificirane talente,« je dodal.
