Kaj pa je tisto, kar mora kadrovska stroka postaviti v ospredje, ko ključne naloge prevzame generativna umetna inteligenca? To je bilo eno izmed vprašanj, na katera je dr. Ulrik S. Brix, izvršni direktor danskega združenja kadrovikov Noca (Network of Corporate Academies), odgovarjal na dogodku, ki ga je konec maja na IEDC – Poslovni šoli Bled organizirala Slovenska kadrovska zveza.
Dr. Brix ima kot član upravnega odbora Evropskega združenja za upravljanje kadrov (EAPM) dober vpogled v evropske prakse in trende – kot pravi, je vključevanje umetne inteligence v kadrovsko stroko zagotovo eden vodilnih. Prepričan je, da bo v času umetne inteligence vse pomembnejše troje: empatija, čustvena inteligenca in sposobnost vzpostavljanja pristnih odnosov.
Več kot 15 let svetujete danskim in mednarodnim organizacijam. Kateri je bil vaš najkoristnejši ali najpogostejši nasvet kadrovskim strokovnjakom?
Če sem se v preteklih letih česa naučil, sem se tega, da so odnosi pravo lepilo v vsaki organizaciji. Ne glede na to, ali gre za odnose med vodji in zaposlenimi, med ekipami ali z zunanjimi partnerji, je sposobnost prepoznavanja, negovanja in včasih tudi opuščanja odnosov skrivnost delovanja celotne vrednostne verige. Vedno pravim, da je to metakompetenca za današnje vodje. Prav tako močno si želim, da bi več organizacij postavilo pravi KPI za učenje, ne le za rezultate. Učenje je najboljše zavarovanje za prihodnost. In končno, če svojega namena ne morete razložiti v enem samem stavku, ne boste nikoli ustvarili prave usklajenosti. Večina ljudi je po naravi ambicioznih. Če vedo, kam gremo, se bodo v to smer gibali.
Pred kratkim ste obiskali Slovenijo, Bled. Predstavili ste zanimivo študijo primera, v katerem so morali zaposleni oceniti svoje vodje – nekatere je vodila umetna inteligenca, druge pa ljudje. Kakšni so bili rezultati? Kaj se lahko naučimo iz tega poskusa?
V našem eksperimentu z ocenjevanjem vodenja je izstopalo to, da ljudje resnično cenijo hitre in natančne odgovore na vsakdanja vprašanja, tudi če prihajajo od umetne inteligence. Vendar pa v trenutku, ko zaposleni vedo, da gre za umetno inteligenco, začutijo distanco. Ko gre za obvladovanje čustev, konfliktov ali motivacije, vedno zmaga človeški vodja. Nauk je, da se z uporabo umetne inteligence sprosti čas, ki ga vodje lahko namenijo najpomembnejšemu: gradnji zaupanja, vodenju karier in prisotnosti v pomembnih trenutkih.
S katerimi premiki na področju kadrovske službe in umetne inteligence se bomo soočili? Ali bodo na primer menedžerji v kadrovski službi uporabljali umetno inteligenco kot pomočnika? Kako bo to delovalo v praksi?
Vidimo jasen premik, kjer bodo vodje umetno inteligenco vse bolj uporabljali kot pomočnika za rutinske kadrovske naloge, kot so razporejanje, preverjanje dokumentov in razlaga politik. V praksi to pomeni več časa za resnično človeške dele vodenja – mentorstvo, etične odločitve in kulturo. Prava veščina za vodje je vedeti, kdaj se zanesti na umetno inteligenco in kdaj posredovati kot človek.
Na svojem predavanju ste poudarili, da bomo 40 odstotkov znanj, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti, razvili v petih letih. Katere veščine bodo izumrle, katere pa bodo uspevale?
Spretnosti, ki izginjajo, so tiste, ki so zgolj rutinske ali ponavljajoče se, kot sta ročni vnos podatkov in osnovno poročanje. Uspevale bodo spretnosti, ki temeljijo na analitičnem mišljenju, ustvarjalnosti in čustveni inteligenci. Prihodnost pripada ljudem, ki lahko združijo tehnologijo s človeško sposobnostjo povezovanja, prilagajanja in sprejemanja dobrih odločitev.
Zakaj vstopamo v tako imenovano dobo somišljenja? Kaj je to?
Doba somišljenja pomeni, da umetne inteligence ne uporabljamo le kot orodje, temveč kot pristnega partnerja. Umetna inteligenca nam lahko pomaga ustvarjati ideje in izpodbijati naše predpostavke. Najboljši vodje bodo umetno inteligenco uporabljali kot ustvarjalnega sparing partnerja in njeno analizo združili s človeško intuicijo. To partnerstvo bo ustvarilo resnične inovacije.
Na predavanju ste navedli dve trditvi, in sicer: »Googlanje bo izginilo, nadomestilo ga bo klepetanje. OpenAI (chatGPT) je najhitreje rastoča panoga.« Kako se bo spremenil način iskanja informacij, način učenja?
Način iskanja in učenja se že spreminja. Namesto iskanja ključnih besed se bomo z umetno inteligenco pogovarjali, opisovali naš kontekst in kaj potrebujemo. Umetna inteligenca nam bo dajala prilagojene odgovore, ne le sezname povezav. To pomeni, da bo učenje postalo bolj interaktivno, vendar bomo morali biti tudi veliko boljši pri postavljanju dobrih vprašanj in kritičnem razmišljanju o odgovorih, ki jih prejmemo.
Katere bodo prioritete kadrovskih oddelkov in vodij v prihodnosti?
Glavna prednostna naloga za kadrovsko službo in vodje v prihodnosti je spodbujanje kulture nenehnega učenja in prilagodljivosti. Zgraditi moramo organizacije, v katerih se ljudje počutijo varne pri rasti, eksperimentiranju in prinašanju novih idej. Druga prednostna naloga je jasno opredeliti, katere naloge ljudje opravljajo najbolje in katere lahko podpira tehnologija. In ker umetna inteligenca postaja vse bolj osrednjega pomena, mora kadrovska služba zagotoviti tudi, da so naši procesi v zvezi z ljudmi vedno pošteni, pregledni in zvesti našim vrednotam.
