Čeprav je minuli teden več strokovnjakov in organizacij zavzelo stališče proti združitvi vseh 23 ljubljanskih vrtcev v en centralni zavod, je večina v mestnem svetu z 22 glasovi za in 15 proti potrdila sklep o nameri reorganizacije ljubljanskih vrtcev.
Večina v mestnem svetu je na ponedeljkovi seji potrdila namero občine, da vseh 23 vrtcev, katerih ustanoviteljica je občina, združi v en javni vzgojno-izobraževalni zavod. S tem so potrdili začetek procesa na poti k dejanski reorganizaciji vrtcev v en zavod. Če bodo proces pripeljali do konca, bo mestni svet moral ustanovitev centralnega zavoda in združitev vrtcev pod njegovo okrilje potrditi z novim sklepom.
»Doseči želimo optimizacijo poslovnih procesov s podpornimi službami in povečati učinkovito delovanje na tem področju tudi tako, da bomo razbremenili ravnatelje vseh skrbi, ki jih imajo sedaj,« je željo po združitvi pojasnila vodja občinskega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič. Dodala je, da je neki izračun pokazal, da mora ravnatelj v osnovni šoli in vrtcu poznati približno 2500 predpisov. Z ustanovitvijo skupnih strokovnih služb znotraj združenega javnega zavoda naj bi ravnatelje, ki bi po združitvi vodili posamezne enote skupnega zavoda, razbremenili poslovnih skrbi in jim tako zagotovili več časa za pedagoško strokovno delo, je pojasnila Fabčičeva. Posledično bi po njenem mnenju izboljšali kakovost na vseh področjih in za vse deležnike, ki vstopajo v vrtce, torej za zaposlene, ravnatelje ter starše in otroke.
Vsi svetniki tem zagotovilom niso verjeli, saj je namero o združitvi podprlo 22 svetnikov, proti pa jih je glasovalo 15. Svetnici Mojca Sojar (NSi) in Maruša Babnik (SDS) sta ob začetku seje predlagali umik te sporne točke z dnevnega reda.
Več si lahko preberete:
Stroka v en glas proti združitvi ljubljanskih vrtcev
Prenovljeni dve vrtčevski enoti
Svetnici sta umik točke predlagali prepozno, je opozoril podžupan Aleš Čerin, ki je namesto župana Zorana Jankovića vodil ponedeljkovo sejo. Po poslovniku ljubljanskega mestnega sveta bi svetnici predlog za umik morali vložiti najmanj tri dni pred sejo. Sojarjeva je dejala, da je do zadnjega upala, da bo umik točke predlagal kar sam župan zaradi vseh stališč strokovnjakov, o katerih so v zadnjem času poročali mediji.
»Zainteresirana strokovna javnost – ne vem sicer, iz katere stroke – se je takoj odzvala na zadevo. Po mojem niso niti zelo dobro preštudirali tega gradiva,« je mnenje strokovnjakov komentiral Čerin. Da opažajo, da se strokovnjaki, katerih mnenja jim sicer veliko pomenijo, niso poglobili v namero občine, je izpostavila tudi svetnica Ksenija Pišljar iz Gibanja Svoboda, ki je koalicijski partner županove liste. Proti združitvi ljubljanskih vrtcev v en zavod so minuli teden nastopili predstavniki oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete, ljubljanske pedagoške fakultete, Slovenskega društva pedagogov, Skupnosti vrtcev Slovenije, Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in sindikata Sviz.
Glede na javno izraženo nasprotovanje stroke je svetnica Ganimet Shala dejala, da v SD združitve ne podpirajo. Po njenem mnenju izraženi dvomi strokovnjakov niso dobra popotnica predlagani rešivi. Svetniški klub Levica je imel pomisleke, da »bi tako velik in centraliziran sistem postal manj odziven, ko gre za konkretne potrebe otrok. Centralizacija bi lahko negativno vplivala na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Vodstva vrtcev morajo ostati avtonomna pri izvajanju svojih nalog, saj se le tako lahko sproti odzivajo na konkretne potrebe otrok in zaposlenih,« je v imenu Levice povedala Petra Blajhribar Kubo. Dodala je, da pa podpirajo morebitno združevanje podpornih služb vrtcev, da bi razbremenili vodstva vrtcev in drugo osebje.
Fabčičeva je pojasnila, da se pri združevanju vrtcev zgledujejo po državi, ki srednješolske izobraževalne zavode združuje v šolske centre. Maruša Babnik (SDS) je ob tem izpostavila, da ne pozna niti enega srednješolskega centra, ki bi združeval kar 23 enot, kot bi bilo to v primeru združenih ljubljanskih vrtcev. Ob tem je dodala, da so v SDS odprti do ideje, da bi vrtce združili v štiri centre s po šestimi do sedmimi vrtci.
Svetnica Liste Zorana Jankovića Nada Verbič je zagotovila, da bi si takšno obliko reorganizacije želela takrat, ko je bila tudi sama ravnateljica vrtca. Po njenem mnenju ustanovitev velikega javnega vrtčevskega zavoda ne bi poslabšala kakovosti dela, saj »velikost vrtca ni kriterij za njegovo kakovost«. Ksenija Pišljar pa je dodala: »Delo ravnatelja vrtca je izjemno široko. Na eni strani mora skrbeti za finančno varnost in likvidnost zavoda, na drugi strani pa za izjemno pomembno delo s pedagoškim vodenjem zavoda. Zaradi prvega se srečuje s pomanjkanjem časa, saj vemo, da so časi negotovi, vse se draži, likvidnost je vse težje zagotoviti.« Če bodo ravnatelji razbremenjeni teh obveznosti, bodo lahko več časa namenili pedagoškemu delu, je prepričana Pišljarjeva.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v odgovoru oddelku za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti zapisalo, da po njihovi oceni namera občine o združevanju »nima pravne podlage v zakonodaji na področju vzgoje in izobraževanja«. Na to je opozorilo tudi več svetnikov, ki so nasprotovali združevanju. Čerin je njihova opozorila označil za zavajanje, češ da zakonodaja nikjer izrecno ne prepoveduje takšne reorganizacije. Temu je pritegnil še Marjan Sedmak (Lista Zorana Jankovića), ki je dejal, da je razlika med avtoritarnimi režimi in demokracijo ta, da je v avtoritarnih režimih prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, v demokratičnih družbah pa je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano.
