S krajšim kulturnim programom je v ponedeljek v stavbi Zelene doline vrata odprla dolgo pričakovana knjižnica Dobrova. Nova knjižnica predstavlja pomemben korak v razvoju kulturne in izobraževalne infrastrukture v občini. »Svetli, sodobno zasnovani prostori obiskovalcem ponujajo več kot le običajno izposojo gradiva – postajajo prostor za učenje, navdih, sprostitev in medgeneracijsko druženje,« je povedala Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, in pohvalila, da nova lokacija sledi najsodobnejšim standardom dostopnosti in je zasnovana kot odprt, povezovalen prostor, ki spodbuja interakcijo med uporabniki, hkrati pa ponuja dovolj zasebnosti za mirno delo.
Dolga zgodovina knjižnice
Knjižnica Dobrova je danes del največje knjižnične mreže v Sloveniji, Mestne knjižnice Ljubljana, in svojim članom omogoča dostop do številnih vsebin. Z enotno člansko izkaznico so na voljo izposoja knjig, revij, filmov, zvočnih knjig na platformi Audibook, elektronskih knjig prek portala COBISS Ela, kot tudi ogled pretočnih filmov iz Baze slovenskih filmov in platforme Kanopy. Poleg bogate zbirke gradiva knjižnica ponuja raznolik program za vse generacije, od ur pravljic in ustvarjalnih delavnic do bralnih projektov, kot so Ciciuhci, Poletavci in Mesto bere. Zorkova spomni tudi na dolgo zgodovino Knjižnice Dobrova, ki sega v leto 1954, ko je delovala še kot Ljudska knjižnica z 806 enotami gradiva in prostovoljnim delom domačinov. V naslednjih desetletjih je knjižnica prešla skozi različna obdobja, rast, stagnacijo pa tudi začasno zaprtje. Pravi razvoj je doživela z letom 1981, ko je postala enota Knjižnice Prežihovega Voranca, in znova leta 1991, ko se je preselila v večje prostore v mansardi Zadružnega doma. Leta 2008 je postala del Mestne knjižnice Ljubljana.
Stavba postala družbeni prostor
A dotrajana stavba, v kateri je knjižnica delovala zadnja leta, ni več omogočala ustreznega razvoja dejavnosti. Tako so v sodelovanju z občino oblikovali vizijo sodobne knjižnice prihodnosti. »Ta vizija se danes uresničuje v novi stavbi Zelene doline, ki s svojo arhitekturno zasnovo in funkcionalnostjo postavlja nove temelje za razvoj kulturnega življenja v kraju,« je še povedala direktorica, župan občine Dobrova - Polhov Gradec Jure Dolinar pa je spomnil, da je bila prenova stavbe Zelena dolina velik izziv tudi za njih.
Spomnil je, da je objekt, ki je bilo v zelo slabem stanju, kupilo že prejšnje vodstvo. »Leta 2024 smo se odločili, da bomo v ta prostor vseeno umestili knjižnico in v stavbi tudi zagotovili programe, ki jih danes na Dobrovi ni. Stavba Zelena dolina je tako postal družbeni prostor, kjer se bodo lahko ljudje srečevali, družili. Poleg tega smo v stavbo umestili nove prostore krajevne skupnosti, ki je bila prej v precej neuglednih prostorih,« je povedal Dolinar in v smehu pozval k prijetnemu druženju v zgornje prostore stavbe, kjer sta večja konferenčna dvorana in manjša kuhinja.
Knjižnica Dobrova danes šteje 1114 članov in ponuja dostop do skoraj 23.000 enot gradiva. Njena prenova pa je več kot le infrastrukturni projekt, je naložba v prihodnost skupnosti, ki v knjižnici ne najde le znanja, temveč tudi prostor pripadnosti, je prepričan Jure Bricelj, vodja knjižnice Dobrova, ki je med drugim tudi izpostavil, da so krajani Dobrove od nekdaj odlični bralci, ki posegajo predvsem po klasičnih knjigah. »Niso jim tuje niti nove tehnologije, ki pa se morda v tem okolju vseeno še niso tako prijele. Naši bralci še vedno radi pridejo v knjižnico, primejo knjigo v roke in jo prelistajo ter si jo tudi izposodijo, da lahko potem v njej uživajo,« je povedal Bricelj, ki pa je tudi priznal, da programa, namenjenega otrokom in najstnikom v času počitnic, še niso pripravili. A to, kot je zagotovil, še ne pomeni, da bo knjižnica v poletnem času zaprta.
