Občina Horjul ima po oceni ministrstva za javno upravo občinski svet, ki ni v skladu z ustavo. Okoli 3000 občanov je volilo 11 svetnikov v devetih volilnih enotah. V sedmih enotah so izbirali po enega svetnika, v največjih naseljih Horjul in Vrzdenec pa so izbrali po dva svetnika. Težava je nastala, ker so med naselji velike razlike v številu prebivalcev. Naselje Horjul, v katerem živi skoraj polovica občanov, to je 1400, je izbralo dva svetnika. Na drugi strani je 70 občanov vasi Samotorica, ki so prav tako izbrali svojega svetnika. »Takšno razmerje je zagotovo kršitev volilne pravice. Glas vsakega volilca mora imeti enako težo pri končnem izidu. Enakost volilne pravice je ustavni standard,« je komentiral Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete. Pri tem je pojasnil, da so mogoča manjša odstopanja v številu občanov volilne enote, vendar ne za več kot 10 odstotkov.
Ministrstvo ukrepalo
Ministrstvo je občino pozvalo, da odlok o določitvi volilnih enot uskladi z ustavo. Občinski svet je na aprilski seji začel postopek spremembe odloka. »Vsi svetniki so se sicer strinjali, da je dosedanja ureditev najbolj pravična do vseh vasi oziroma krajev, vendar je bilo treba najti rešitev, ki bo v skladu z ustavo in ne bo ogrožala obstoja občine. Zavedali so se namreč, da če ne bi našli nove rešitve, bi glede na prakso v odlok poseglo ustavno sodišče, ki bi obstoječi odlok razveljavilo, vprašljiva pa bi bila tudi izvedba prihodnjih lokalnih volitev v letu 2026,« lahko preberemo v dopisu, pod katerega sta podpisana pravnik Jure Simič in direktorica občinske uprave Urška Marolt Bovha. Za uskladitev z ustavo sta navedla različne možnosti: od tega, da bi zmanjšali število enot, da bi te vključevale po več naselij, do tega, da bi v naselju Horjul obstajali dve enoti. V tem primeru bi morali pred vsakimi volitvami preveriti število prebivalstva, da bi tudi v bodoče zagotavljali primerno zastopanost.
Kot je pojasnil Zagorc, imajo občine možnost, da same določijo podrobnosti volilnega sistema, morajo pa skrbeti za to, da je sistem uravnotežen. Občine z manj kot 12 svetniki imajo večinski volilni sistem, na katerem lahko kandidirajo tudi posamezni kandidati brez liste. Tudi v Horjulu so razmišljali o tem, da bi prešli na 12 svetnikov in bi s proporcionalnim sistemom zadostili zahtevi ministrstva.
Na občini so se odločili za eno samo volilno enoto, občinski svet pa bodo zmanjšali za štiri člane. Sedem svetnikov je sicer največ, kolikor jih lahko izberejo v eni enoti. Prihodnje leto naj bi tako vsi občani glasovali o vseh kandidatih. Sedem, ki jih bo prejelo največ glasov, pa bo sestavilo naslednji občinski svet. Sprememba števila občinskih svetnikov sicer zahteva dvotretjinsko večino. Predsednica občinske uprave nam je sporočila, da je občinski svet na četrtkovi seji v drugem branju potrdil nov volilni sistem.
Pri tem na občini ugotavljajo, da prehod na eno enoto pomeni odmik od načela, da svetnik zastopa interes svoje vasi. V tem sistemu tako »vsak občinski svetnik kandidira in zastopa interese občine Horjul kot celote, in ne kot zastopnik posamezne vasi«. Zakonodaja sicer ne dopušča, da bi vsako naselje imelo svojega svetnika. Napovedali so, da bodo zastopanje manjših krajev uravnavali prek odbora in vključevanja vaških odborov pri večjih vprašanjih, o čemer bo razpravljal svet na prihodnji seji. V svet bodo lahko kandidirali na podlagi predloga političnih strank ali če kandidat zbere podpise enega odstotka vseh volilnih upravičencev. V tem primeru to pomeni, da mora kandidat zbrati 31 podpisov.
65 občin z neskladnim volilnim sistemom
Ministrstvo za javno upravo je za 65 občin ugotovilo, da imajo volilni sistem, ki ni v skladu z ustavo. Od tega je 38 občin neskladje že odpravilo, preostale občine pa so v postopku spremembe predpisov, ki jih morajo izvesti do konca letošnjega leta. V letu, ko so volitve, se sicer volilna pravila ne smejo spreminjati. V osrednjeslovenski regiji so neskladje ugotovili še v Ivančni Gorici in Medvodah. V obeh občinah so ga že odpravili. V Medvodah so prilagodili volilne enote, iz zapisnika pa je razvidno, da je do neskladja prišlo zaradi nepozornosti na demografsko sestavo občine.
Tudi Zagorc je kot glavni razlog za neskladje opredelil spremembe v številu prebivalcev posamezne enote. »Največkrat pride do neskladja zaradi sprememb v številu prebivalcev neke volilne enote. Recimo zaradi selitev iz ene volilne enote v drugo. To spremeni težo glasu, kar morajo občine same urediti že pred volitvami. Imamo pa primere, da so občine to pozabile storiti in je ukrepalo ustavno sodišče.«
